Novice

Nazaj na novice

Smo pripravljeni na plačevanje z biometrijo?

Mastercard ob porastu mobilnih plačilih na prvo mesto postavlja varnost in zaupanje.

Smo pripravljeni na plačevanje z biometrijo?

Mastercard ob porastu mobilnih plačilih na prvo mesto postavlja varnost in zaupanje.

Ljubljana, 30. maj 2019 – Mastercard je na okrogli mizi združil regijske strokovnjake, ki so spregovorili o izzivih, ki jih letos jeseni prinaša evropska direktiva PSD2 in predstavil pomen digitalizacije finančne panoge. Ob tem je Mastercard predstavil izsledke raziskave, ki je bila izvedena v 13 državah srednje in vzhodne Evrope, s katero je preverjal stopnjo zaupanja v digitalizacijo plačevanja in prihodnje trende na področju overjanja identitete plačnika, med katere sodi tudi biometrija.

Močna avtentikacija imetnikov kartic (SCA), ki jo to jesen uvaja direktiva PSD2, od ponudnikov finančnih storitev zahteva, da pri izvedbi plačila obvezno uporabijo vsaj dva od treh obstoječih tipov za overjanje identitete. Raziskava tako razkriva, katere so trenutno najbolj priljubljene metode avtentikacije in do kakšne mere jim potrošniki zaupajo.

Spletni bančni trendi kažejo, da so pametni mobilni telefoni vse pogosteje uporabljeni za upravljanje osebnih financ, saj predstavljajo najbolj popularno alternativo bančnim karticam v vseh 13 državah. Plačevanje s pametnimi telefoni je v Sloveniji visoko priljubljeno, saj trenutno z njimi plačuje 51 % potrošnikov, v prihodnosti pa bi si z mobilnimi telefoni želelo plačevati kar 72 % potrošnikov. V Ukrajini najbolj izstopajo tudi pametne ure in fitnes paščki, Grki se ne bi branili tabličnih računalnikov, tretjina Madžarov bi plačevala z osebnimi izkaznicami, 10 % Hrvatov pa bi preizkusilo plačevanje z vsadkom. V Sloveniji najvišje mesto med alternativami zasedajo pametni mobilni telefoni, najnižje pa glasovna plačila.

Med različnimi načini avtentikacije je Slovenija – tako kot ostale države – še vedno najbolj naklonjena overjanju prek SMS kode, pod regijsko povprečje pa so se znašli overjanje s prstnim odtisom, geslom, skeniranjem roženice, varnostnim vprašanjem in mobilno denarnico. Biometrična avtentikacija je po raziskavi sodeč za zdaj najbolj priljubljena v Bosni in Hercegovini, Ukrajini in na Hrvaškem, medtem ko bi v Sloveniji 51 % potrošnikov uporabilo biometrijo, če bi bila na voljo. Ta podatek kaže na velik potencial, saj je delež takih potrošnikov trikrat večji kot je dejanska baza trenutnih uporabnikov biometrične avtentikacije (14 %). Pri izbiri plačilne metode je za Slovence odločilen dejavnik varnost bančnega računa in osebnih podatkov.

Polovica potrošnikov v državah srednje in vzhodne Evrope si gesla večinoma zapomni, ena četrtina pa si jih zapiše v zvezek. Več kot polovica anketiranih Slovencev si gesel ne shranjuje, spreminja pa jih le poredkoma, manj kot enkrat letno. 67 % potrošnikov uporablja dodatne ravni zaščite na svojih telefonih, pri tem še posebej izstopa Slovenija, kjer dodatno zaščito uporablja kar tri četrtine anketirancev.

Zaupanje slovenskih potrošnikov v umetno inteligenco je razdvojeno. 15 % anketirancev je imelo nekaj izkušenj s tehnologijami, ki temeljijo na umetni inteligenci, 57 % pa bi jih rado preizkusilo v prihodnosti. Uporaba storitev oz. naprav, ki temeljijo na virtualni resničnosti (VR), je višja (25 %), takšnim napravam pa je naklonjenih 60 % slovenskih potrošnikov.

Po mnenju Árpáda Raba, profesorja na Univerzi Corvinus v Budimpešti: "Raziskava podjetja Mastercard potrjuje, da vse močnejše zaupanje v digitalno tehnologijo vodi do opravljanja zahtevnejših in pomembnejših opravil prek mobilnega telefona. Dejstvo, da ljudje svoj denar zaupajo mobilnim telefonom, kaže, da so tehnološka podjetja potrošnikom zagotovila dovolj varno digitalno okolje."

54 % potrošnikov v državah srednje in vzhodne Evrope je dejalo, da bi spletne nakupe opravljalo enako pogosto kot zdaj tudi po uveljavitvi močne avtentikacije (SCA), 34 % pa meni, da bi večja varnost spodbudila več spletnih plačil. Podobno je dejalo 58 % slovenskih anketirancev, ki bi spletne nakupe opravljalo enako pogosto kot zdaj, tudi po uveljavitvi močne avtentikacije imetnikov kartic (SCA), 32 % pa meni, da bi večja varnost spodbudila več spletnih plačil. "Dobro je videti, da ljudje bolj in bolj zaupajo mobilnim tehnologijam in biometriji pri opravljanju plačil. Nova raziskava razkriva, da bi potrošniki nakupovali prek spleta v enaki meri ali celo več tudi v primeru naprednejše avtentikacije. Da bodo potrošniki lažje preverjali lastne nakupe, je Mastercard razvil Mastercard® Identity Check™. Tehnološko rešitev, ki krepi varnost spletnih nakupov brez vpliva na uporabniško izkušnjo," je dejal Luka Gabrovšek, poslovni direktor Mastercard Slovenija.

O družbi Mastercard

Mastercard (NYSE: MA), www.mastercard.com, je družba za globalna plačila in tehnologijo. Upravlja najhitrejšo svetovno mrežo obdelovanja plačil, povezuje potrošnike, finančne institucije, trgovce, vlade in podjetja v več kot 210 državah in območjih. Izdelki in rešitve družbe Mastercard naredijo vsakodnevne aktivnosti – na primer nakupovanje, potovanje, vodenje podjetij in upravljanje financ – lažje, varnejše in učinkovitejše za vse. Sledite nam na računu na Twitterju @MastercardNews, pridružite se pogovoru na blogu Beyond the Transaction Blog in se naročite na najnovejše novice na Engagement Bureau.

Spremljajte tudi Mastecard Slovenia Facebook in Instagram stran.

O raziskavi

Mastercard raziskava: Digitalizacija in zaupanje 2019, IPSOS raziskava. Raziskava zajema podatke spletnih uporabnikov z bančnimi računi v srednji in vzhodni Evropi (Avstrija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija in Ukrajina). Vzorec: N=1000 anketirancev na državo, reprezentativni vzorec urbane populacije po spolu, starosti in regiji z uporabo spletnega vprašalnika, dolgega 20 minut.

Mastercard raziskava: Vpliv inovacij 2016, IPSOS raziskava. Raziskava zajema podatke spletnih uporabnikov z bančnimi računi v srednji in vzhodni Evropi (Avstrija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Izrael, Poljska, Romunija, Srbija in Slovaška); Rusija, Turčija in Ukrajina. Vzorec: N=1000 anketirancev na državo, reprezentativni vzorec urbane populacije po spolu, starosti in regiji z uporabo spletnega vprašalnika, dolgega 20 minut.

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!