Novice

Nazaj na novice

Razmislek o prihodnosti energetike v Šaleški dolini

Konferenca z naslovom Razmislek o prihodnosti energetike v Šaleški dolini, ki so jo pripravili Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA Velenje, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj, je pokazala precejšnja razhajanja med energetsko stroko in državo, zato je nujno čim prej doseči soglasje glede predvidenega časa obratovanja Premogovnika Velenje in pravočasno pripraviti potrebno zakonodajo za njegovo zaprtje.

Razmislek o prihodnosti energetike v Šaleški dolini

Konferenca z naslovom Razmislek o prihodnosti energetike v Šaleški dolini, ki so jo pripravili Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA Velenje, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj, je pokazala precejšnja razhajanja med energetsko stroko in državo, zato je nujno čim prej doseči soglasje glede predvidenega časa obratovanja Premogovnika Velenje in pravočasno pripraviti potrebno zakonodajo za njegovo zaprtje.

IZBOLJŠANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN SPREMEMBA PARADIGME

Po uvodnih nagovorih podžupana Mestne občine VelenjePetra Dermola, župana Občine ŠoštanjaDarka Menihain predsednika SŠGZ dr.Blaža Nardinaje mag.Silvo Škornik, vodja Sektorja za oskrbo z energijo Direktorata za energijo v Ministrstvu za infrastrukturo, predstavil Nacionalni energetsko podnebni načrt. Kot glavne cilje do leta 2030 je izpostavil izboljšanje energetske učinkovitosti, spremembo paradigme in omrežje za distribucijo električne energije, ki bo hrbtenica prehoda v nizkoogljično družbo.

RAZVOJ IN VZPOSTAVITEV DOLGOROČNE PODNEBNE POLITIKE

Državni sekretar za področje okolja na Ministrstvu za okolje in prostor mag.Marko Maverje predstavil okoljevarstvene vidike uresničevanja energetskega koncepta Republike Slovenije. Poudaril je, da se je Slovenija kot pogodbenica pariškega podnebnega sporazuma zavezala k omejitvi dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven. Načrti so usmerjeni v razvoj in vzpostavitev dolgoročne podnebne politike ter dosledno izvajanje te politike.

TEŠ AKTUALNA ENERGETSKA LOKACIJA TUDI BREZ PREMOGA

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) mag.Stojan Nikolićje povedal, da se zavedajo nujnosti dolgoročne opustitve rabe fosilnih goriv, zato načrtujejo postopno opuščanje rabe premoga in prehod na nizkoogljično proizvodnjo. Po njihovih načrtih je obratovanje bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) predvideno do leta 2030, bloka 6 pa do 2054. TEŠ predstavlja energetsko lokacijo, ki bo aktualna tudi po koncu proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje (PV). Uvoz premoga za potrebe TEŠ ekonomsko ni upravičen in tudi ni predviden.

HITENJE PRI PREHODU V BREZ/NIZKO OGLJIČNO DRUŽBO NI PRIPOROČLJIVO

Direktor družbe ELES mag.Aleksander Mervarje predstavil prehod v brez/nizko ogljično družbo do leta 2050. Po deležu brez/nizko ogljične proizvodnje električne energije je Slovenija 25 odstotkov nad povprečjem držav Evropske unije, prav zaradi tega ni priporočljivo hitenje pri uvajanju sprememb. Po njegovem mnenju naj TEŠ obratuje, dokler je na voljo velenjski lignit s kvaliteto in količino, ki zagotavlja nižje variabilne stroške, kot znaša grosistična prodajna cena.

SISTEMATIČNO IŠČEJO OKOLJSKO MANJ OBREMENJUJOČE ENERGENTE

Direktor TEŠMitja Tašlerje opozoril na dejstvo, da v Šoštanju v povprečju proizvedejo tretjino električne energije v Sloveniji, s soproizvodnjo pa 350 GWh toplotne energije za potrebe centralnega ogrevanja v Šaleški dolini, s čimer pomembno prispevajo h čistejšemu zraku. Zavedajo se nujnosti dolgoročne opustitve rabe fosilnih goriv, zato sistematično iščejo okoljsko manj obremenjujoče energente. V tem trenutku proučujejo možnosti sosežiga SRF (Solid Recovered Fuel) v deležu do deset odstotkov energijske vrednosti primarnega goriva.

PRIPRAVA ZAKONA O ZAPIRANJU PREMOGOVNIKA TEČE PREPOČASI

Generalni direktor Premogovnika Velenje mag.Ludvik Golobje ponovno zagotovil, da je premoga dovolj do leta 2054, toda priprava zakona o zapiranju premogovnika na državni ravni teče prepočasi. "Naš cilj je, da bi bilo, ko bomo na površje pripeljali zadnjo tono premoga in ko bomo zaprli zadnji rov, v dolini vsaj toliko delovnih mest kot zdaj. In po možnosti z višjo dodano vrednostjo," je bil konkreten Golob. Ministrstvo za infrastrukturo je sicer ustanovilo medresorsko skupino, ki bo določila časovnico prehoda v nizkoogljično družbo, toda v HSE opozarjajo, da sami ne bodo zmogli poskrbeti za "normalno in socialno pravično zaprtje rudnika".

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!