Novice

Nazaj na novice

Zavzeta univerza – Povezovanje globalnega in lokalnega

Visokošolske institucije nosijo pomembno odgovornost do svojega okolja

Visokošolske institucije nosijo pomembno odgovornost do svojega okolja

Kaj lahko univerza naredi za svojo lokalno skupnost? Kako lahko znanja in izkušnje, ki jih študentje in drugi deležniki visokošolskega sistema pridobijo v sklopu mednarodnih projektov, unovčimo v lokalnem in regionalnem okolju? Kakšna bi morala biti prihodnost visokošolskih institucij? To so teme, ki so jih naslovili strokovnjaki iz Slovenije in tujine na konferenci z naslovomZavzeta univerza – Povezovanje globalnega in lokalnega, ki je pretekli teden v organizaciji Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) ter zveze za akademsko sodelovanje (ang. Academic Cooperation Association – ACA) potekala na Bledu.

Le univerza, ki se ukvarja s svojo bližnjo okolico, lahko opravlja svoje poslanstvoUniverza kot prostor izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, kot inkubator idej in kot pomemben segment družbe za razvijanje kritičnega razmišljanja nosi pomembno odgovornost do svojega okolja. Po besedah dr. Alenke Flander, direktorice centra CMEPIUS, le internacionalizirana visokošolska institucija, ki se povezuje z institucijami v drugih državah in na drugih celinah, obenem pa se aktivno ukvarja s svojo bližnjo okolico, lokalnim in regionalnim habitatom, lahko celovito izvaja svoje glavno poslanstvo, in sicer skrb za razvoj družbe. Številni govorci so potrdili njeno izhodišče in predstavili svoje izkušnje in spoznanja glede vplivov globalnih aktivnosti na lokalno okolje ter vključevanja visokošolskih institucij v lokalno okolje.

Kakšna naj bo zavzeta univerza?Dr. Laura E. Rumbley, izvršna direktorica za področje raziskovanja in razvoja znanja pri evropskem združenju za mednarodno izobraževanje (EAIE) poudarja, da so za zavzeto univerzo nujno potrebne tri vrednote, ki omogočajo poglobljeno in avtentično sodelovanje z zainteresiranimi deležniki: pogumna zavzetost za kritično razmišljanje, sočutje, ki se izraža z iskreno skrbjo za "višje dobro", in zavezanost institucije, da ravna odgovorno, etično in na podlagi verodostojnega znanja.

Pomen dostopnosti univerzeDr. Lorraine McIlrath, koordinatorica iniciative Community Knowledge Initiative z narodne univerze na Irskem, je v ospredje postavila državljansko udejstvovanje in aktivno državljanstvo – kot ključna elementa misije posamezne institucije. Poudarila je, da lahko ustroj posamezne univerze za potencialne partnerje iz okolja predstavlja zapleten sistem. Zato morajo univerze poiskati načine za lažjo dostopnost. Poleg tega mora biti posamezna institucija manj hierarhična, demokratizirati mora svoje znanje in odnose ter se kot javna institucija prek sodelovanja in partnerstev odzivati na izzive družbe.

Tudi v Sloveniji primeri dobrih praksPrimer, kako visokošolska institucija že sodeluje z lokalnim okoljem, je podala dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in koordinatorica mreže FabLab Slovenija. V sklopu projekta Pametne vasi skrbijo za digitalno transformacijo ruralnih okolij. Pri tem gre za vzpostavitev digitalne infrastrukture, s pomočjo katere prek aplikativnih in ciljno usmerjenih raziskav in projektov rešujejo realne izzive oziroma se odzivajo na dejanske potrebe lokalnega okolja. Eden od takih primerov je digitalizacija medgeneracijskega centra Hiša vseh generacij v Kungoti, drugi pa vzpostavitev razpršenega hotela v Padni.

Odzivanje na potrebe vseh deležnikov in pomembne družbene fenomeneŠe en pomemben segment je izpostavil Kees Kouwenaar, generalni sekretar mreže Aurora Universities Network iz Amsterdama. Pomembno je, da posamezna institucija prisluhne študentom. Podobno je izpostavil tudi predsednik zveze za akademsko (ACA) sodelovanje Ulrich Grothus. Vsaka univerza mora namreč razviti svojo strategijo, ki pa odseva potrebe svojih študentov, raziskovalcev in okolja. Dr. Flandrova pri tem še dodaja, da se je "pomembno zavedati, da so v družbi znanja prav visokošolske institucije gradniki nadaljnjega razvoja. Zato morajo univerze delovati zavzeto. Odzivati se morajo na pomembne družbene fenomene, kot so nastajajoča civilna gibanja, ter na potrebe po terciarni izobrazbi in velike družbene spremembe."

Izobraževanje za demokratično kulturo in mirno sobivanjeKonferenco je zaključil dr. Pavel Zgaga, strokovnjak s področja filozofije edukacije. Poudaril je, da ko govorimo o dostopnosti in storitvah visokošolske institucije za in v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi akterji, ne smemo pozabiti na poučevanje in raziskovanje. Vsi trije elementi so namreč tesno povezani in soodvisni. Predstavil je tudi nov projekt v sklopu Sveta Evrope z naslovom "Kompetence za demokratično kulturo" (ang. Competences for a Democratic Culture), katerega cilj je bil razviti nov teoretični model kompetenc, ki jih državljani potrebujejo za sodelovanje v demokratični kulturi ter za mirno sobivanje v večkulturnih družbah. Pri tem je bistvenega pomena, kaj so študentje kot strokovnjaki in kot državljani pripravljeni storiti na podlagi kvalifikacij ali izobraževalnega programa. Etična refleksija je namreč sestavni del akademskega sveta in razmišljanja ter je nikakor ne smemo prezreti tudi, ko govorimo o zavzeti univerzi.

Foto: Bor Slana

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!