Novice

Nazaj na novice

Na veliki oder ljubljanske Drame prihaja Maria

Prva slovenska uprizoritev sodobne in aktualne igre

Prva slovenska uprizoritev sodobne in aktualne igre

V soboto, 11. januarja, ob 20.00 bo na velikem odru SNG Drama Ljubljana premierno predstavljena Maria, sodobna drama enega najplodnejših britanskih dramatikov Simona Stephensa, v kateri avtor občutljivo zaznava probleme in bivanjske stiske našega negotovega sveta in skozi oči glavne junakinje Rie tudi poda svoj optimistični in humorni komentar nanje.

Režiser prve slovenske uprizoritve Marie je Janusz Kica, tudi avtor izbora glasbe v uprizoritvi. Igro je v slovenščino prevedla Tina Mahkota, dramaturginja in urednica gledališkega lista je Darja Dominkuš. Mednarodno ustvarjalsko ekipo sestavljajo scenografinja Karin Fritz, kostumografinja in prejemnica Prešernove nagrade Bjanka Adžić Ursulov, oblikovalec videa Sandi Skok, oblikovalec luči Aleš Vrhovec, lektorica Tatjana Stanič, asistent režiserja (študijsko) Aljoša Živadinov, študijsko je kot asistentka dramaturginje sodelovala Zala Norčič in kot asistent lektorice Jože Volk. Predpremiera bo na sporedu 10. januarja ob 19.30, prve ponovitve pa 23., 24., 28. in 29. januarja ob 19.30.

V uprizoritvi sodeluje petnajst igralcev, nekateri v več vlogah: Eva Jesenovec, Saša Tabaković, Vanja Plut, Sabina Kogovšek, Silva Čušin, Valter Dragan, Barbara Žefran, Rok Vihar, Matic Valič, Gorazd Logar, Boris Mihalj, Eva Stražar, Branko Jordan, Klemen Janežič in Matija Rozman.

Simon Stephens v svoji predzadnji objavljeni igri Maria, ki je bila krstno uprizorjena februarja 2019 v hamburškem Thaila Theatru, pronicljivo in duhovito razgali brezupnost in brezdušnost neoliberalnega sistema, ob tem pa optimistično in humorno osvetli tudi redke ostanke človečnosti v njem. V dramskem delu Maria se zrcalijo številne značilnosti Stephensovega pisanja in pogleda na svet. Na prvem mestu je naklonjenost do mlade generacije in opisovanje sveta, ki je obupan, odtujen in žalosten. Stephens zase pravi, da je "agresivni optimist", vendar s svojim optimizmom problemov ne poenostavlja. Nasprotno, vidi jih v vsej kompleksnosti, in da bi jih prikazal, si pomaga s humorjem in tudi s kancem ironije.

Drama Maria je zgodba osemnajstletne nosečnice Rie (Eva Jesenovec), v tretjem tisočletju rojene pripadnice generacije tako imenovanih "digitalnih domorodcev", ki ni navdušena uporabnica družbenih omrežij. Ria raje na pametnem telefonu gleda dokumentarce, ker bi rada razumela, kako deluje svet. Poleg mladostniške nosečnosti je njena življenjska situacija precej zapletena še v marsičem. Ria živi v provincialnem pristaniškem kraju predbrexitovske Velike Britanije. Dela v fitnesu, kar jo navdaja z občutkom neustreznosti, ponižanosti in odtujenosti. Njena družina se je po smrti matere, ki jo je pred dvema letoma povozil utrujeni voznik tovornjaka, razsula. Po nesreči tudi brat izgine neznano kam, babica, ki je z izgubo hčerke otopela, pa kljub ljubezni nima pravega razumevanja za vnukinjo. Oče, blagajnik v supermarketu, se mora zaradi norme odpovedati bolj osebnim odnosom s strankami in tudi s hčerjo, saj mu nad glavo nenehno visi grožnja odpovedi. Ko noseči Rii zdravnik svetuje, naj jo pri porodu kdo spremlja, da ji bo v tolažbo in oporo, se znajde pred dodatnim zapletom. Izkaže se, da je naloga najti spremljevalca vse prej kot preprosta. Matere nima, brat je pogrešan, njen oče je zaposlen, otrokov oče neznan, babica sovraži bolnišnice, najboljša prijateljica si ne upa. Mlada mamica se boji poroda in vseh neznank, povezanih z njim. In vendar je po svoje odločna, pogumna, neomajno vztrajna, žene jo prostodušna radovednost. Če ne bo našla nikogar, bo vzela s seboj svoj pametni telefon in si ogledala kakšen dokumentarec. In čeprav se je Ria z marsičim sprijaznila, sta v njej tudi jeza in sovraštvo, na izkušenjski ravni pa ji je popolnoma jasno, kako (ne) deluje družba, katere del je.

Tako se še pred porodom zaposli v spletni klepetalnici kotcamgirl in se za plačilo pogovarja s tujci. Ne glede na to, da nekateri živijo na drugem koncu sveta, so življenjske težave ljudi, ki so pripravljeni plačevati za pogovor, povsod podobne: osamljenost, strahovi, pogrešanje sogovornika, frustracije v medčloveških odnosih. Klepetati z neznanci ni lahko, ampak Rijina radovednost in izkušnje z osamljenostjo jo instinktivno vodijo pri komuniciranju z bolj ali manj obupanimi in frustriranimi uporabniki, ki jih v današnji družbi vsesplošne osamljenosti zlepa ne bo zmanjkalo. Skozi oči Rie ‒ ta iz pomoči potrebne mladenke počasi raste in zori v tolažnico in svetovalko ‒, ki svojo vednost o človeku in svetu črpa tako iz svojih izkušenj kot iz zakladnice dokumentarnih filmov, se pogosto pokažejo smešni, včasih absurdni paradoksi naših življenj. Humor je ves čas na meji z ironijo; novodobna "Marija" lahko svoje poslanstvo opravlja prav zaradi svojevrstne prostodušnosti in mladostne neposrednosti. "Rijina hčerkica je v nekem smislu odrešenica, ki je povrnila v življenje Rijinega izgubljenega očeta in daje Rii moč, ljubezen in življenjsko energijo. Ria pa je, čeprav je zavrnila Jožefovo\" (pri Stephensu je to eden od pristaniških delavcev s kar spodobnim sezonskim zaslužkom) čisto ljubeznivo ponudbo, da bi ji stal ob strani in skrbel zanjo, postala nekakšna Maria tolažnica; online seveda, saj živimo v tehnološki dobi. In čeprav bo izgubila babico in verjetno ne bo nikoli (več) videla ljubega brata, bo preživela, saj se je naučila premagovati razočaranja, prenašati izgube in boriti za življenje," ugotavlja v gledališkem listu njegova urednica in dramaturginja uprizoritve Darja Dominkuš.

O avtorju Simonu StephensuSimon Stephens (1971) sodi med najplodnejše britanske dramatike. Za svoje igre, ki jih uprizarjajo režiserji svetovnega slovesa, je prejel več britanskih in tujih nagrad, prevajajo jih v številne jezike in uprizarjajo tako doma kot v tujini, ugledna nemška gledališka revija Theater heute ga je večkrat razglasila za najboljšega tujega dramatika. Drame Simona Stephensa odlikujejo živi, aktivni, pogosto nevsakdanji protagonisti, izjemen občutek za stvarnost, iz katere prihajajo, presenetljivi obrati in duhoviti dialogi, tudi kadar govorijo o resnih stvareh. V dvaindvajsetih letih profesionalne dramske kariere je Stephens napisal več kot dvajset odmevnih iger, krstno uprizorjenih na najuglednejših gledaliških odrih v Združenem kraljestvu, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Estoniji in v Združenih državah Amerike. Stephens tudi prevaja in prireja dela pomembnih svetovnih dramatikov, kot so Henrik Ibsen, Anton Pavlovič Čehov, Bertolt Brecht, Ödon von Horváth, Jon Fosse ... in piše radijske igre ter televizijske scenarije. Trenutno je profesor scenaristike na univerzi Metropolitan v Manchestru.

O režiserju Januszu KiciJanusz Kica se je rodil leta 1957 v Vroclavu na Poljskem. Študij teatrologije je vpisal na Jagiellonski univerzi v Krakovu, kjer je leta 1981 diplomiral. Že med študijem je spoznal pomembne poljske režiserje in igralce ter se navdušil nad sodobnim evropskim avantgardnim gledališčem. V Kölnu v Zahodni Nemčiji, kamor se je odpravil po diplomi, je nadaljeval s študijem teatrologije in umetnostne zgodovine. Praktično delo v gledališčih je začel opravljati kot asistent režije (tudi pri Andrzeju Wajdi) in scenograf. Med letoma 1986 in 1989 je bil stalni asistent režije, kasneje pa hišni režiser v Wuppertaller Bühnen, katerega ime je v svet ponesla Pina Bausch. Po obdobju v gledališču Wuppertall je kot režiser začel sodelovati s številnimi nemškimi gledališči (Staatstheater Karlsruhe, Staatstheater Bremerhaven,Staatstheater Koblenz, Staatstheater Mainz), vabila pa so začela prihajati tudi iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, kjer še danes redno ustvarja. Na Salzburškem poletnem festivalu je sodeloval z režiserjema Petrom Steinom in Andrzejem Wajdo. Poleg številnih nagrad, ki jih je v svoji evropski režijski karieri prejel Janusz Kica, je v Sloveniji prejel nagrado Prešernovega sklada (2016) za režiji Kafkovega Gradu (SNG Drama Ljubljana, 2015) in Cankarjevega Pohujšanja v dolini šenflorjanski (Drama SNG Maribor, 2014), pet Borštnikovih nagrad (med njimi leta 1998 za najboljšo predstavo v celoti za uprizoritev igre Življenje je sen Calderóna de la Barce v izvedbi SNG Drama Ljubljana). Dvakrat je v Celju na Dnevih komedije prejel nagrado žlahtni režiser festivala – za režijo Shakespearovih komedij Ukročena trmoglavka (SLG Celje, 1998) in Sen kresne noči (SNG Nova Gorica, 2003). V tujini redno režira v dunajskem gledališču Theater in der Josefstadt, v gledališču v Mainzu in v skoraj vseh profesionalnih hrvaških gledališčih. Kot zunanji mentor za gledališko režijo pa poučuje na ljubljanski AGRFT.

Več informacij

Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!