Novice

Nazaj na novice

Plačilne navade pravnih oseb

Med 17-imi državami, ki so bile zajete v raziskavi, smo na dnu lestvice

Med 17-imi državami, ki so bile zajete v raziskavi, smo na dnu lestvice

Pošteno plačilo za opravljeno delo je temelj, na katerem se gradijo zdravo gospodarstvo in dobri poslovni odnosi, a neplačani izstavljeni računi in zamude pri plačilih so žal še vedno del poslovnega vsakdana v Sloveniji in na ravni celotne Evrope. Torej, idealen scenarij, da samostojni podjetniki in lastniki malih podjetij izdajo račun in hitro prejmejo plačilo, je bolj na "papirju" kot v praksi. To dokazujejo tudi nedavno objavljeni rezultati raziskave EOS Evropske plačilne navade 2019, ki je bila izvedena že dvanajstič in v kateri je sodelovalo kar 3.400 podjetij iz 17-ih evropskih držav, tudi Slovenije. "Slovenska podjetja na plačilo računa s strani poslovnih kupcev čakajo v povprečju 81 dni. Ti rezultati so za našo državo presenetljivi, obenem pa zaskrbljujoči, saj smo, kar se tiče plačilnih navad pravnih oseb, med najslabšimi v Evropi. Med 17-imi državami, ki so bile zajete v raziskavi, smo na dnu lestvice," je izpostavila Natalija Zupan (naslovna fotografija), direktorica podjetja EOS KSI. Pri nas namreč poslovni kupci pri plačilih zamujajo 38 dni, roki plačil pa so v povprečju 43 dni.

Slovenskim podjetjem ni marZanimivo je, da slovenska podjetja v borbi proti zamudam pri plačilih najbolj verjamejo v preverjanje bonitet (81 odstotkov podjetij), šele na drugem mestu sledi pravočasno fakturiranje in na tretjem mestu definiran proces opominjanja. "Preverjanje bonitete poslovnega partnerja je priporočljiv ukrep pred pričetkom sodelovanja, ko pa je kupec v zamudi, bi vsekakor predlagala proces opominjanja in izterjave," dodaja direktorica podjetja EOS KSI. Zanimivo je, da približno 15 odstotkov vseh anketiranih podjetij ocenjuje, da zamude in neplačila ogrožajo obstoj podjetja, v Sloveniji pa le 8 odstotkov. "Slovenski podjetniki zaradi plačilnih navad svojih kupcev ne prepoznajo nevarnosti za podjetje v obsegu, kot jih prepoznajo podjetniki v državah z bolj ugodnim okoljem kar zadeva plačilnih navad," je opozorila direktorica podjetja EOS KSI.

Kakšne so posledice?Neplačila kupcev in zamude pri plačilih vplivajo na sposobnost podjetij za lastno preživetje, izplačila plač svojim delavcem in tudi višino sredstev, ki jih še lahko vložijo v razvoj. Dobre plačilne navade pa po drugi strani pozitivno vplivajo, da se lahko v podjetjih ohranjajo delovna mesta in celo ustvarjajo nova, s čimer se razvija gospodarstvo in celotna družba. Z uspešno izterjavo dolgov se tako omogoča likvidnost podjetij, s tem pa tudi ohranjanje služb. Okoli štiri od desetih evropskih podjetij (42 odstotkov) zato že sodeluje s podjetji za izterjavo dolgov, v Sloveniji le 12 odstotkov. "S sodelovanjem z zunanjimi strokovnjaki za upravljanje terjatev se podjetjem povrnejo sredstva nazaj, ki jih podjetja nato namenijo v poravnavo lastnih obveznosti, v nova delovna mesta, v naložbe ali širitev na druga področja poslovanja," zaključuje Natalija Zupan.

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!