Novice

Nazaj na novice

Življenje drugih Jana Krmelja

V Mali drami premiera krstne uprizoritve drame po motivih znamenitega filma

V Mali drami premiera krstne uprizoritve drame po motivih znamenitega filma

V petek, 31. januarja, ob 20.00 bo v Mali drami premiera krstne uprizoritve drameŽivljenje drugihJana Krmelja po motivih znamenitega filma nemškega režiserja in scenarista Floriana Henckla von Donnersmarcka. Film Življenje drugih (Das Leben der Anderen) je bil med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši tujejezični film (2007). Avtor odrske priredbe in režiser Jan Krmelj je tudi scenograf uprizoritve Življenje drugih, v kateri igrajo Janez Škof, Uroš Fürst in Saša Mihelčič. Dramaturginja in urednica gledališkega lista je Diana Koloini, skladatelja sta Silence (Primož Hladnik in Boris Benko), kostumografinja Špela Ema Veble, oblikovalca luči Jan Krmelj in Vlado Glavan, lektorica Kristina Anželj, asistentka režiserja Nika Prusnik Kardum in asistentka scenografa Mila Peršin. Prve ponovitve bodo na sporedu 1., 3., 4., 5., 27., 28. in 29. februarja ob 20.00 v Mali drami.

V filmu in v uprizoritvi spremljamo zgodbo Gerda H. Wieslerja (Janez Škof), agenta zloglasne tajne službe Stasi, ki je v Nemški demokratični republiki represivno delovala vse do padca Berlinskega zidu. Wiesler neprestano nadzoruje dva umetnika – dramatika Georga Dreymana (Uroš Fürst) in igralko in gledališko zvezdo Christo-Mario Sieland (Saša Mihelčič). Skozi nenehno in natančno tajno spremljanje vseh njunih življenjskih korakov in potez se agentov pogled na svet spremeni, začuti tudi negotovost o svoji lastni vlogi v svetu in represivnem državnem sistemu, v katerem živi in deluje.

Uprizoritev odpira vprašanja o človeški naravi in vzgibih, ki nas vlečejo v iskanje in raziskovanje tega, kar smo, ter razkriva načine doseganja lastne transformacije skozi opazovanje življenj drugih ljudi. Čeprav se današnji čas precej razlikuje od družbenoekonomske situacije v Vzhodnem Berlinu leta 1984, je človeška težnja po reševanju stisk še vedno pomembna. "Danes ni leto 1984 in nismo v Vzhodnem Berlinu. Nismo del nobenega očitnega totalitarizma. Družba nadzora ostaja, a ne moremo je več utelesiti v enem aparatčiku, enem krivcu in imenu. Morda je zato tudi sprememba težje dosegljiva: krivec represije v demokratični družbi je kapitalistični stroj, neviden in brez obraza. Morda je bilo laže, ko smo lahko zlu pripisali obraz. Morda je bilo laže, ko smo vedeli, česa ne smemo izreči. Ko se zdi, da je vse mogoče, nam ne ostane nobena možnost, nobena alternativa," razmišlja avtor drame in režiser Jan Krmelj. To misel še dodatno podčrta odlomek iz epiloga Krmeljeve drame Življenje drugih, podnaslovljen Govori prihodnost: "Nekje obstaja žival, zavita v temo. Te živali ni mogoče videti: nima obraza, tudi telesa nima, a čeprav ni živo bitje, je organizem. Ta žival ve vse: ve, kaj ste pred dvema urama v sporočilu napisali partnerju ali partnerki. Ve, kaj ste kupovali. Ve, kakšno pornografijo gledate. Ve, kam potujete. Ve, česa si želite. Ta žival nima obraza, nima glave, in vendar ima tisoče ušes, tisoče oči, tisoče dlani, ki zapisujejo vaše življenje v sled, ki se je ni mogoče dotakniti. Ta žival diha neslišno, z brnenjem osamljenih vezij, žival, ki spi v neonski svetlobi Silicijeve doline. Ta žival vas pozna. Globoko v svoji digitalni jami ima spravljen vaš obraz, vse podobe vašega obraza, od prve fotografije, ki ste jo posneli skozi njene oči. Zapomnila si je vse, kar ste izrekli, vse, kar ste zapisali, zapomnila si je vse podobe, ki ste jih zrli v ognjišču ekrana."

"Življenje drugih je presenetljiva uprizoritev življenja v nekem izkrivljenem režimu, ker v ospredje postavlja predstavnika sistema, agenta Stasija – Wieslerja, ki je glavni nosilec zgodbe, bi bilo v smislu standardne delitve vlog mogoče označiti kot rablja (v enem uvodnih prizorov se kot zasliševalec predstavi v luči, ki ga resno zasidra v tej vlogi). A prav on doživi najbolj zgovorno dramo, saj se v poteku zgodbe in sledeč svoji službeni nalogi prek nadzorovanja tujega življenja spusti v nek drug svet in tu doživi transformacijo, postane sodelavec, celo rešitelj ‚sovražnika‛ sistema in zato tudi sam žrtev, najprej sistema, pa tudi spraševanj o lastni vlogi v tem svetu," je v gledališkem listu zapisala dramaturginja uprizoritve Diana Koloini.

Čeprav je tematika uprizoritve tesno povezana s političnim sistemom Vzhodne Nemčije v letu 1984, ni izpostavljena problematika v moderni ureditvi nič manj aktualna. Zasebnost posameznika je bila od nekdaj visoko cenjena, vendar je zaradi novih tehnologij vedno bolj ogrožena. "Življenje drugih odpira intimno področje oz. psihološko specifičnost nekdanjega državljana v realnem socializmu, danes pač zgodovinski družbeni formaciji: to je vdiranje v življenja drugih z množičnim nadzorom nad ljudmi, kriminalno aktivnostjo, ki jo je izvajala država," je v gledališkem listu zapisala filozofinja Svetlana Slapšak.

V nekaterih državah so že uveljavljeni sistemi množičnega nadzora, namenjeni zbiranju informacij za različne namene, opaziti pa je moč tudi vzporednice med sodobno uporabo družbenih omrežij in njihovim vplivom na posameznika ter zgodbo o prisluškovalcu. "Čeravno je dvomljivo trditi, da je Florian Henckel von Donnersmarck razmišljal o družabnih spletiščih v času priprave na svoj film, takrat še nismo slutili njihove nevarnosti, moramo priznati, kako izjemno je ujel profil posameznika, ujetega v njih. Seveda, govoril je o prisluškovalcu Stasija, toda zamenjajmo par detajlov ter prestavimo triler v sedanjost – dobimo zgodbo o osamelcu, ki se preko sledenja tuje usode vklopi vanjo ter zraven ugotovi še stvari o sebi. Pri Donnersmarcku se tak posameznik izboljša, v aktualnih razmerah je ta možnost redko videna. /…/ Zmožni smo gledati življenja drugih, celo vključujemo se v njih, a ostanemo isti kot prej, če ne celo slabši," je v gledališkem listu zapisal Mitja Lovše.

Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!