Novice

Nazaj na novice

38. Festival Radovljica 2020 - četrti in peti koncert / 13. in 14.8.2020

38. Festival Radovljica 2020 je že v polnem teku. Dva prekrasna koncerta sta že za nami. Spodaj vam pošiljamo informacije o četrtem in petem koncertu, ki bo družinski (matinejski).

FESTIVAL RADOVLJICA 2020 - 4. in 5. koncert:

Četrtek, 13. avgusta 2020, ob 20.00, Radovljiška graščinaPetek, 14. avgusta 2020, ob 11.00, Radovljiška graščina (družinski koncert)

Beethoven, Schubert in Lannoy

Na črevnatih strunah bo zazvenel tudi doslej neizvajani trio Eduarda de Lannoyja, lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, ki je poznal Beethovna, Schuberta, Mendelssohna in Liszta.

Božena Angelova,violina

Jonathan Ponet,viola

Gregor Fele,violončelo

Poleg izvirnih triov Beethovna, Shuberta in Lannoyja sta na nocojšnjem sporedu priredbi Beethovnove glasbe izpod peresa skladateljevega sodobnika Alexandra Branda in v Gradcu živečega nemškega dirigenta Borisa Brinkmanna, ki se zgleduje po zgodovinskih transkripcijah. Beethovnovi trii op. 9 so izšli leta 1798 na Dunaju in so bili njegove najbolj domišljene komorne skladbe dotlej. Trio na sporedu je najredkeje izvajani izmed treh. Schubert jeTrio v B-duruzačel komponirati septembra 1816 pri devetnajstih, a je zapustil le uvodniAllegro, ki ga poslušamo nocoj, in fragment drugega stavka. Edicijo tria Eduarda de Lannoyja je na podlagi rokopisa v graški knjižnici prav za nocojšnji koncert pripravil Boris Brinkmann, ki se že vrsto let posveča Lannoyjevi glasbi. Skladbo lahko tako slišimo prvič v sodobnem času.

Henri Eduard Joseph de Lannoyse je rodil v Bruslju in se leta 1796 z očetom preselil na avstrijsko Štajersko. Kmalu po končani gimnaziji v Gradcu je odšel v Bruselj in nadaljeval študij filozofije, matematike, prava in jezikov, ukvarjal se je s kompozicijo in igral razna glasbila. Leta 1806 se je z družino vrnil na Štajersko. Dve leti pozneje je njegov oče, ki je bil dotlej vitez kraljevega madžarskega reda sv. Štefana, kupil dvorec Viltuš pri Mariboru in bil povzdignjen v barona.

Eduard je bil sprva dejaven kot pisatelj in predlagali so ga za profesorja matematike na graškem Joanneumu. Leta 1814 so v narodnem gledališču v Gradcu uprizorili njegovo prvo opero. Postal je častni član Štajerskega glasbenega združenja, a je imel kot dirigent in vodja cikla Concerts spirituels uspehe tudi na Dunaju. Zavzemal se je za glasbo Haydna in Mozarta, še bolj pa svojega idola Beethovna. Skoraj na vsakem koncertu je predstavil kakšno Beethovnovo delo, a so ga občudovanje in visoka pričakovanja napeljali na to, da je od sredine tridesetih let stoletja komponiral manj kakor prej.

V začetku dvajsetih let stoletja je napisal štiri simfonije. Tretja z naslovomLaraje nastala po pesnitvi Lorda Byrona in velja za zgoden primer programske glasbe devet let pred BerliozovoFantastično simfonijo. Med letoma 1822 in 1826 so nastale celovečerne melodrame z orkestrsko spremljavo, ki so bile odločilne za njegov sloves med sodobniki. Izvajali so jih tudi zunaj Avstrije in še po njegovi smrti. Najuspešnejšo med njimi, naslovljenoEna ura ali čarovniška zaveza ob polnoči, so do leta 1860 samo na Dunaju izvedli kar stopetdesetkrat.

Na Beethovnovem pogrebu je Lannoy nosil žalne trakove skupaj s Schubertom, Hummlom in drugimi. Med njegovimi prijatelji so bili Liszt, Berlioz, Lachner, Czerny, Mendelssohn in Donizetti. Za Liszta je leta 1846 organiziral koncertno turnejo po Štajerski ter ga spremljal iz Gradca v Maribor in naprej v Rogaško Slatino. Liszt je obiskoval le znana koncertna središča in se pri nas ustavil le zaradi poznanstva z Lannoyjem. Dan po svojem mariborskem recitalu je preživel na dvorcu Viltuš.

Lannoyjev godalni trio je razmeroma zgodnje delo, "koncertantni trio" v Boccherinijevem slogu z nepričakovanimi visokimi solističnimi pasažami za violončelo in violo. V njem kljub temu prepoznamo značilnosti poznejšega Lannoyja, kot so drzna harmonska sosledja in modulacije iz izhodiščnega a-mola v zelo oddaljene tonalitete Ges-dura in Des-dura, v menuetu tudi v H-dur. Med posebnostmi je polimetrika v zadnji variaciji drugega stavka; violinski part je notiran v tridobnem taktu (Tempo di tedesco), medtem ko viola in violončelo ostajata v dvodobnem taktu. Ta prijem je Lannoy poznal iz finala MozartovegaDon Giovannija, a je v takratni komorni glasbi zelo nenavaden. Najbolj zagoneten in hkrati kompozicijsko zrel stavek jeMinuettos harmonsko ostrino, vtisom nepovezanosti in temačnostjo, ki se zdijo nezdružljivi z običajno serenadno funkcijo ali domačim muziciranjem. Povsem drugačna je elegična kultivirana tema sklepnega stavka, ki bolje ustreza salonom, kakršne je razvajal Schubert.

Boris Brinkmann

ViolinistkaBožena Angelovaje študirala v Celovcu, Bernu, Salzburgu, Palermu in Baslu pri Helfriedu Fistru in Igorju Ozimu, komorno glasbo pri Rainerju Schmidtu in baročno violino pri Enricu Onofriju in Reinhardu Goeblu. Kot solistka je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, Koroškim simfoničnim orkestrom iz Celovca in orkestrom Ars Academica iz Valencije. Dobila je prve nagrade na mnogih slovenskih in mednarodnih tekmovanjih. Kot solistka in komorna glasbenica gostuje na festivalih v Evropi, ZDA in Mehiki. Sodeluje z ansambli musica cubicularis, Ensemble 1700 in Il suonar parlante. Vodila je tečaje in delavnice v Sloveniji, Avstriji in Mehiki. Kot lektorica poučuje violino, komorno glasbo in zgodovinsko izvajalsko prakso na Univerzi Mozarteum v Salzburgu.

ViolistJonathan Ponetje z najboljšimi ocenami končal študij pri Thomasu Rieblu na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V zadnjih letih se veliko ukvarja s starejšo glasbo. Študiral je baročno violino in violo pri Hiru Kurosakiju in se pridružil akademiji ansambla Balthasar Neumann, ki ga vodi Thomas Hengelbrock. Sodeloval je tudi z drugimi znanimi specialisti, kot so Enrico Onofri, Leila Shayegh, Vittorio Ghielmi, Marco Testori, Christoph Dangel in Pablo de Pedro. Kot komorni in ansambelski glasbenik nastopa po Evropi, v Kanadi, Kitajski, Japonski in na Kubi. Snemal je za radijske postaje Klara, RTV Slovenija, RAI 3 in ORF. Od leta 2013 igra v ansamblu Young European String Camerata. Od leta 2014 je štipendist Mednarodne glasbene akademije Kneževine Liechtenstein.

ViolončelistGregor Feleje študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Milošu Mlejniku in študij nadaljeval na salzburškem Mozarteumu pri Enricu Bronziju. Tam je končal tudi podiplomski študij baročnega violončela pri Marcu Testoriju. Kot solist je nastopil s številnimi slovenskimi orkestri, kot komorni glasbenik pa na mnogih mednarodnih festivalih. Redno snema za arhiv RTV Slovenija. Intenzivno se posveča zgodovinski izvajalski praksi. Sodeloval je z znanimi izvajalci baročne glasbe, kot so Reinhard Goebel, Dorothee Oberlinger, Marco Testori, Midori Seiler, Lorenzo Ghielmi, Hiro Kurosaki, Stefan Temmingh in Oliver Webber. Od leta 2006 je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Leta 2016, 2018 in 2020 je ta orkester vodil na koncertih z baročnim programom v sklopu cikla Mozartine.

PR:

Niko Houškaza Festival Radovljica

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!