Novice

Nazaj na novice

JANEZ POSEDI: "VES MED PRIDELAN V SLOVENIJI JE VAREN"

Dne 17. 12. 2015 se je na izredni seji sestal Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije (UO ČZS).

ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE

Brdo pri Lukovici 8

1225 Lukovica

SPOROČILO

Datum: 17. 12. 2015

Zadeva: JANEZ POSEDI: "VES MED PRIDELAN V SLOVENIJI JE VAREN"

Dne 17. 12. 2015 se je na izredni seji sestal Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije (UO ČZS). V prvem delu seje so se članom pridružili tudi predstavniki Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin (UVHVVR) direktor dr. Janez Posedi, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ter vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva dr. Jernej Drofenik.

Predstavniki UVHVVR so podali pojasnila glede poročila o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015 ter izjav njenih predstavnikov v medijih.

· Direktor UVHVVR Posedi je UO ČZS jasno sporočil, da je med pridelan v Sloveniji popolnoma varno živilo in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi (priložena tonska izjava).

· Direktorica inšpekcije Bizjakova je izjavila, da je njena izjava v oddaji 24 ur na POP TV na sporedu ob 19. uri vzeta iz konteksta in kot taka zavajajoča. To potrjuje javno objavljeno poročilo UVHVVR z dne 16. 12. 2015.

· ČZS ne podpira uporabe nedovoljenih sredstev za zatiranje varoj.

· ČZS obsoja zavajanje čebelarjev s strani podjetja APIS M&D glede sestavin pripravka za zatiranje varoj.

· ČZS zahteva prevzem odgovornosti za podajanje neutemeljenih in tendencioznih javnih izjav glede varnosti slovenskega medu.

· ČZS – Javna svetovalna služba v čebelarstvu (ČZS, JSSČ) ves čas daje velik poudarek zagotavljanju varnih čebeljih pridelkov. S tem namenom je v letu 2003 sprejela in uveljavila doktrino o sonaravnem zatiranju varoj in v skladu z njo čebelarje izobražuje in usposablja ter izvaja tudi druge številne dejavnosti v tej smeri (glej prilogo k tej izjavi).

· ČZS, JSSČ si želi tvornega sodelovanja s pristojnimi službami na področju zdravstvenega varstva čebel.

* * *

PRILOGA K IZJAVI ZA JAVNOST O POROČILU UVHVVR

Navedbe in izjave direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da "čebelarji ne dobijo točnih informacij o načinih zatiranja varoje s kemičnimi sredstvi niti na izobraževanjih v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu niti na medmrežju – na spletni strani nevladnega združenja čebelarjev (Čebelarska zveza Slovenije) ni bilo najti jasnega in nedvoumnega sporočila, da naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec", so neutemeljene in neresnične.

V nadaljevanju podajamo nabor člankov, gradiv, usposabljanj, ki jih je ČZS, JSSČ preko svetovalcev specialistov in terenskih svetovalcev objavljala in izvajala v preteklih letih, kot tudi na osebnih svetovanjih opozarjala čebelarje na pomembnost pridelave varne hrane in produktno odgovornost posameznika, ki je med drugim odvisna tudi od uporabe registriranih sredstev in zdravil za zatiranje varoj.

1. VSEBINE, KI SO OBJAVLJENE NA SPLETNI STRANI WWW.CZS.SI:

· Knjiga Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP http://www.czs.si/Upload/files/Smernice_2015.pdf, ki jih je 16. marca 2006 potrdila Veterinarska uprava Republike Slovenije. V marcu 2012 so bile Smernice posodobljene, posodobitve Smernic so bile s strani Veterinarske uprave Republike Slovenije potrjene dne 11. 4. 2012. Smernice so bile prenovljene in potrjene s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dne 19.03.2015.

Citat iz poglavja 4.6.1.:

Za zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, se lahko uporablja samo dovoljena in/ali registrirana

sredstva in zdravila.

SPLOŠNE ZAHTEVE

- Pri uporabi dovoljenih in/ali registriranih sredstev in zdravil mora čebelar dosledno upoštevati navodila proizvajalca sredstev in zdravil ter lečečega veterinarja.

- Čebelje bolezni, ki jih moramo zatirati po zakonu (npr. huda gniloba), zatiramo natančno po navodilih pooblaščenih služb (npr. UVHVVR, NVI …).

- Če se pojavi bolezen ali znaki na podlagi katerih se sumi, da so čebele zbolele ali poginile zaradi bolezni, mora čebelar o tem takoj obvestiti lečečega veterinarja (strokovnega delavca NVI odgovornega za zdravstveno varstvo čebel).

- Ostanki učinkovin uporabljenih zdravil v čebeljih proizvodih, ki so namenjeni prehrani ljudi, ne smejo preseči MVO (MRL - najvišje mejne vrednosti ostankov).

- Zdravila za zatiranje bolezni čebel se mora shranjevati in uporabljati po navodilih proizvajalca oziroma lečečega veterinarja in tako, da ne puščajo v medu nobenih tujih okusov ali vonjev. Neporabljena zdravila se mora neškodljivo odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje okolja.

- Čebelar mora v dnevnik veterinarskih posegov (dnevnik) sproti vpisati vsakokratno dajanje zdravil in hraniti dnevnik in dokazila o nabavi zdravil za zdravljenje čebel v skladu s predpisi.

Opomba:

- Pri uporabi zdravil, ki vsebujejo učinkovine, kot so organske kisline, se moramo držati navodil, tako da se stopnja kislosti medu čim manj umetno spremeni, kar pomeni, da ne sme preseči maksimalne dovoljene količine prostih kislin kot jih določa Pravilnik o medu (Ur. l. RS 4/11, 9/15 ) (v 1 kg medu ne sme biti več kot 50 meq prostih kislin, v pekovskem medu pa največ 80 meq prostih kislin).

- Izogibamo se zdravil in sredstev, ki puščajo ostanke v čebeljih pridelkih.

PRIPOROČILA

- V medu in ostalih čebeljih pridelkih, namenjenih za prehrano ljudi, naj ne bo ostankov učinkovin za zatiranje bolezni in škodljivcev čebel.

- Pred uporabo različnih zdravil in drugih sredstev naj se čebelar o nujnosti, o načinu in času uporabe le-teh, predhodno posvetuje s pooblaščeno službo (veterinar).

- V času med tretiranjem čebel z zdravili oz. njihovimi učinkovinami, ki puščajo ostanke v vosku (na primer zatiranje čebeljih bolezni in drugih škodljivcev z nekaterimi kemijskimi sredstvi) naj v panju ne bo nobenih satov za pridobivanje medu, medišča je torej potrebno prej izprazniti oz. se glede tega predhodno posvetovati z lečečim veterinarjem.

· Tehnološki nasveti za pridobivanje varnega in kakovostnega medu ter označevanje medu http://www.czs.si/Files/promocija30.pdf in so jih na usposabljanjih fizično prejeli udeleženci usposabljanj.

Izrez iz omenjene literature:

· Prihaja čas za zatiranje varoj (14.07.2015) http://www.czs.si/Admin/load.php?sif_ob=5&sif_file=objave_podrobno_czs&sif_parent=6316

· Podatki o veterini: http://www.czs.si/content/D8

· Vsebine o boleznih čebel in škodljivcih - konkretno o Varozi: http://www.czs.si/content/C34

· Med http://www.czs.si/content/C21

Citat iz članka:

Nedovoljene in škodljive substance v medu.

• Satje je posoda za med. Vosek akumulira škodljive substance, ki prehajajo v med. • Sredstva za zatiranje varoe na osnovi fluvalinata, amitraza, kumafosa, flumetrina itd. puščajo ostanke v vosku od koder prehajajo v med. Prav tako je prepovedana uporaba antibiotikov za zdravljenje čebeljih bolezni.

Predpisane vrednosti ostankov pesticidov glede na evropsko regulativo (EEC) No. 37/2010.

Fizikalno - kemijski parameter

Predpisana vrednost (MRL)

Amitraz

200 ppb

Kumafos

100 ppb

Opomba: 1 ppb = 1 µg/kg

Kako se izogniti nevšečnostim z ostanki kemičnih substanc: • Zamenjava satja in uporaba satnic iz neobremenjenega voska (pokrovčki, deviško satje).

• Označevanje satov z letnico izdelave.

• Satja lahko kroži le iz medišča v plodišče in ne obratno.

• Če uporabljamo kemična sredstva ne sme biti satja v medišču.

• Nakup satnic v tujini na lastno pest brez ustrezne analize utegne biti zelo vprašljiv.

• Uporaba sonaravnih sredstev pri zatiranju varoe in izrezovanje trotovine kot apitehnični ukrep (ni dovoljen pri ekološkem čebelarjenju).

· Izobraževalna gradiva: Apitehnični ukrepi

http://www.czs.si/Upload/AUGUSTIN%20Apitehnicni%20ukrepi.pdf

Večina slovenskih čebelarjev je prejela knjigo z naslovom Varoja, čebela, čebelar, kjer so še bolj podrobno in slikovito opisani tehnološki ukrepi.

· Filmi s čebelarsko tematiko, ki jo je posnela ČZS https://www.youtube.com/channel/UC8yzw9n5jBS5ciWdTXPJgtg?feature=watch :

· Varoa - https://www.youtube.com/watch?v=r_pp4Rq-44Q

2. OBJAVA ČLANKOV

Članki, ki so bili objavljeni v glasilu Slovenski čebelar (dosegljivem tudi preko spletne strani http://www.czs.si/content/F2)

Slovenskega čebelarja prejema večina slovenskih čebelarjev.

Slovenski čebelar 2005:

· Zatiranje varoe - bitka, ki traja celo leto

· Naša prihodnost, naša izbira

Slovenski čebelar 2006:

· Kako uspešno tržili med

· Nedovoljeni ostanki v medu problem vseh

· Ostanki organskih kislin v medu

Slovenski čebelar 2007:

· Varoe pod nadzorom

· Zatiranje varoj s kapanjem oksalne kisline v AŽ-panju

Slovenski čebelar 2008:

· Ostanki v slovenskem medu

Slovenski čebelar 2009:

· Varoje ne spijo

· Kakovost in varnost slovenskega medu.

· Poročilo o izvajanju interne kontrole medu v letu 2008

Slovenski čebelar 2010:

· Uporaba oksalne kisline v poznojesenskih mesecih

Slovenski čebelar 2011:

· Kako kontrolirati in zmanjševati razvoj varoj?

· Kumafos - kako se ga znebiti?

· Uporaba mravljične kisline za zatiranje varoj

· V programu zatiranje varoze za leto 2011 ne bo kumafosa

· Kakovost in varnost slovenskega medu v interni kontroli za leto 2010

Slovenski čebelar 2012:

· Previdno pri uporabi oksalne kisline!

· Razlogi za kumafos in proti njemu

· Satje – čebele ga čistijo, človek pa zamaže

· Kakovost in varnost slovenskega medu – Poročilo o izvajanju interne kontrole medu

Slovenski čebelar 2013:

· Onesnažen vosek – problem številka dve v čebelarstvu

· Zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino

· Kumafos v satnicah

· Poročilo o rezultatih interne kontrole medu v letu 2012

Slovenski čebelar 2014:

· Sublimator g. Sirka pridobil spričevalo SIQ

· Sublimiranje oksalne kisline

· Razprava o uporabi pripomočkov za zatiranje varoj ...

· Poročilo o rezultatih interne kontrole slovenskega medu

· Ostanki kumafosa in metabolitov amitraza v medu in vosku

· Tudi cvetni prah je lahko obremenjen z ostanki akaricidov

Slovenski čebelar 2015:

· Apitehnični ukrep – osamitev matice

· Učinkovitost sublimiranja Api-Bioxala v AŽ-panju

· Redna menjava satja – skrb in obveznost vsakega čebelarja

· Vsebnost akaricidov v medu in vosku

· Čebelar produktno odgovarja za svoj izdelek

· Ostanki akaricidov in cvetni prah

· Testiranje različnih načinov načrtnega pridobivanja propolisa v letu 2014

· Preprosto pridobivanje neoporečnega propolisa

3. IZVEDBA USPOSABLJANJ

Čebelarska zveza Slovenije je v letih 2004 – 2007 izvajala Program usposabljanja zatiranja varoje. Cilj tega ukrepa je bil uvajati sodobne metode zatiranja varoj in naučiti čebelarje vse spodaj opisane dejavnosti.

Program je trajal tri leta in je obsegal:

• vključevanje uporabnega strokovnega in razvojnega dela s področja varoze in s tem povezanih čebeljih bolezni v vsakdanjo praksoz a ohranjanje kakovosti čebeljih pridelkov;

• organiziranje delavnic in demonstracij o zatiranju varoj;

• načrt spremljanja napadenosti čebeljih družin z varojami v posameznem čebelarstvu;

• opis in izdelavo načrta ukrepov za zatiranje varoj.

Naloga čebelarjev je bila, da so se udeležili predavanj in usposabljanj.

V treh letih izvajanja projekta Usposabljanje na področju zatiranje varoj je bilo izvedenih več kot 300 seminarjev in delavnic, ki se jih je udeležilo skoraj 4.000 čebelarjev.

3.1. Realizirana usposabljanja Apitehnični ukrepi v letih 2009 - 2015

Iz predstavitve Power Point-a, ki je predstavljena na usposabljanjih je razvidno, da so čebelarji jasno opozorjeni, da ne uporabljajo snovi, ki puščajo v medu ostanke, ustno pa so bili eksplicitno opozorjeni, da vse informacije v zvezi s poletnim in zimskim zatiranjem varoje dobijo pri pristojni veterinarski službi.

Tabela 1: Število udeležencev na 214 usposabljanjih Apitehnični ukrepi v letih 2009 - 2015

Leto

Število udeležencev

2009

1714

2010

1341

2011

1464

2012

985

2013

706

2014

596

2015

759

Skupaj

7565

3.2.Realizirana usposabljanja Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu po sistemu HACCP v letih 2006 – 2015

Na usposabljanjih jasno poudarimo, da je čebelar produktno odgovoren za svoj pridelek in da se za zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, lahko uporablja samo dovoljena in/ali registrirana sredstva in zdravila, pri čemer mora dosledno upoštevati navodila proizvajalca in veterinarja kot je zapisano v gradivu SDHNČ na načelih sistema HACCP v poglavju 4.6.1. Vsebina tega poglavja je opisana pri poglavju 1.2.

Tabela 2: Število udeležencev na 254 osnovnih usposabljanjih Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu v letih 2009 – 2015

Leto

Število udeležencev

2006

1111

2007

996

2008

624

2009

697

2010

954

2011

976

2012

828

2013

692

2014

1030

2015

885

Skupaj

8793

Pomembno: vsak udeleženec prejme knjigo Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu brezplačno. Gradivo je dosegljivo tudi na spletni strani http://www.czs.si/content/X3.

Tabela 3: Število udeležencev na 96 obnovitvenih usposabljanjih Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu

Leto

Število usposabljanj

Število udeležencev

2015

20

673

2014

11

290

2013

22

541

2012

23

415

2011

20

393

SKUPAJ

96

2.312

3.3.Realizirane delavnice o označevanju medu in ustrezni tehnologiji pridelave medu v letih 2011 – 2015

Na delavnicah poleg pravilnega označevanja medu čebelarje osveščamo o pravilni tehnologiji za zmanjševanje ostankov kemijskih sredstev v čebeljih pridelkih, pri čemer opozarjamo na uporabo samo registriranih sredstev po navodilih proizvajalca oz. veterinarja.

Tabela 4: Število udeležencev na 70 delavnicah o označevanju medu in ustrezni tehnologiji pridelave medu

Leto

Število delavnic

Število udeležencev

2011

17

472

2012

15

322

2013

15

308

2014

12

448

2015*

11

548

SKUPAJ

70

2.098

Opomba: v letu 2015 imenovan posvet Ohranimo sloves slovenskih čebeljih pridelkov

Vsebina PowerPoint predstavitve omenjenih smernic in delavnic se nahaja v prilogi. Na delavnicah so se udeležencem delili tehnološki nasveti za pridobivanje varnega in kakovostnega medu ter označevanje medu, opisani pri točki 1.2..

3.4.Realizirana usposabljanja/svetovanja o zakonodaji s področja prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov v letih 2011 - 2015

O pomenu varne pridelave in predelave ter odgovornosti čebelarja za pridelavo varne hrane smo opozarjali tudi na usposabljanjih Zakonodaja s področja prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov, kjer smo v uvodnem delu predstavili produktno odgovornost čebelarja kot tudi mejne vrednosti ostankov za kumafos in amitraz v medu. Ob tem je bilo poudarjeno, da čebelar sam odgovarja za ostanke in da lahko uporablja samo registrirana sredstva, medtem ko je za samo zdravljenje pristojna veterina.

Tabela 5: Število udeležencev na 50 usposabljanjih o zakonodaji s področja prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov

Leto

Število izvedb

Število udeležencev

2011

7

199

2012

7

99

2013

6

144

2014

11

243

2015

19

489

SKUPAJ

50

1.174

3.5. Državni čebelarski seminar v Celju

Vsako leto se državnega čebelarskega seminarja v Celju (ApiSlovenija) udeleži več tisoč čebelarjev. V nadaljevanju so teme, ki se navezuje na že omenjeno problematiko:

· Skrb za redno menjavo satja-nujno za vsakega čebelarja, Apislovenija 2015

· Dejavnosti ČZS za doseganje kakovosti in varnosti medu, Apislovenija 2014

· Vpliv sredstev za zatiranje varoj na kakovost čebeljih pridelkov, Apislovenija 2013

· Skrb za varne in kakovostne čebelje pridelke, Apislovenija 2012

· Propolis in ostanki, ApiSlovenija 2015

3.6. Organizacija 2. mednarodne konference čebelarskih organizacij in izdaja brošure na to temo

ČZS, JSSČ je leta 2012 organizirala 2. mednarodno konferenco čebelarskih organizacij, na kateri so sodelujoči razpravljali o problematiki in reševanju zdravstvenega varstva čebel ter skrbi za varne čebelje pridelke. Konferenca je bila odprta za širšo javnost. Vsebina brošure je dosegljiva na http://www.czs.si/Files/promocija34.pdf - od strani 69 dalje.

3.7. Predstavitev raziskovalnega dela na področju ponaredkov in ostankov akaricidov

Na MKGP je ČZS, JSSČ (dne 7. 1. 2015) predstavila rezultate raziskovalnega dela, ki ga izvaja ČZS na temo ponaredkov in ostankov akaricidov v čebeljih pridelkih. Udeleženci na predstavitvi so bili predstavniki UVVHR, MKGP, Bureau Veritas, Institut Kon-Cert. Ista predstavitev je bila dne 12.2.2015 predstavljena tudi veterinarjem VF NVI.

Predstavitev rezultatov raziskovalnega dela čebelarjem je bilo v letu 2015 11, katerih se je udeležilo 548 udeležencev.

4. DRUGO

4.1. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem usposabljanj čebelarjev

ČZS, JSSČ je imela v jeseni 2014 inšpekcijski nadzor nad opravljanjem nalog JSSČ oz. veterinarske dejavnosti, kot je v odločbi inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imenovala prijavo. Nadzor je bil vršen na dveh usposabljanjih, temu pa je sledila odločba, v kateri je UVHVVR, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odredila ukrep, da se ČZS prepove opravljanje veterinarske dejavnosti. Na odločbo se je ČZS pritožila, zato je Upravno sodišče razsodilo, da se tožbi ugodi in da se odločba Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

4.2. Primerjava informiranja čebelarjev preko spletnih strani

Zanimiva je primerjava informiranja čebelarjev o vsebinah, ki so namenjene njim preko ČZS, JSSČ in VF, NVI. Čebelarje ČZS pisno informira preko glasila SČ in preko spletne strani www.czs.si. Tudi VF NVI ima spletno stran http://www.vf.uni-lj.si/si/zdravstveno-varstvo-cebel/ na kateri pa lahko čebelar najde samo sledeče podatke: kontaktne številke enot in veterinarjev, urnik izobraževanj za čebelarje, zdravljenje čebel (pod to rubriko najdete samo: Obvestilo za čebelarje: Glede zdravljenja čebel se naj čebelarji osebno posvetujejo z območnim veterinarjem VF NVI.), obrazca promet s čebelami in navodilo imetnikom čebel glede promet s čebelami (na dan 17. 12. 2015).

IZSEK IZ PROSOJNIC SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD V ČEBELARSTVU - OSNOVNE

IZSEK IZ PROSOJNIC SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD V ČEBELARSTVU - OBNOVITVENI TEČAJ IN DELAVNICA OZNAČEVANJE MEDU TER TEHNOLOGIJA PRIDELAVE MEDU IN SEMINAR O MEDU

IZSEK IZ PROSOJNIC APITEHNIČNI UKREPI

IZSEK IZ PROSOJNIC ZAKONODAJA S PODROČJA PRODAJE ČEBELJIH PRIDELKOV IN IZDELKOV

IZSEK IZ PROSOJNIC NA DRŽAVNEM ČEBELARSKEM SEMINARJU APISLOVENIJA

Predstavitev v letu 2012

Predstavitev v letu 2013

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!