Novice

Nazaj na novice

Premiera dramske predstave Japonske pravljice

na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana bomo v ponedeljek, 14. marca 2016, ob 19. uri, premierno uprizorili Japonske pravljice italijanske režiserke Chiare Guidi.

Spoštovani,

na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana bomo v ponedeljek, 14. marca 2016, ob 19. uri, premierno uprizorili Japonske pravljiceitalijanske režiserke Chiare Guidi. Pošiljam vam podatke o predstavi in fotografije ter vas vabim, da si predstavo ogledate. Za novinarje smo rezervirali brezplačne vstopnice, prosim pa vas, da mi vašo udeležbo potrdite na moj elektronski naslov.

Lep pozdrav,

Petra Škofic

Odnosi z javnostmiLutkovno gledališče LjubljanaTel. 01 548 4543, 041 691 102

Socìetas / Chiara Guidi

JAPONSKE PRAVLJICE

Dramska predstava 6+

Oder pod zvezdami LGL

Režiserka, kostumografka in scenografka: Chiara Guidi

Avtorji in izvajalci glasbe: Giuseppe Ielasi, Enrico Malatesta, Natàn Santiago

Igrajo: Nina Ivanič, Nina Skrbinšek, Patrizia Jurinčič k. g., Tjaša Koprivec k. g., Nataša Keser k. g., Saša Pavlin Stošić k. g.

Oblikovalec svetlobe: Giovanni Marocco

Scenograf: Vito Matera

Prevajalka: Veronika Simoniti

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Asistentka režiserke: Sonja Kononenko

Fotografinja: Urška Boljkovac

Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana v sodelovanju sSocìetas / Chiara Guidi

Chiara Guidi je Japonske pravljice zasnovala kot svojevrsten dogodek, ki bo gledališče razbremenil odrskih konvencij. Vstopili bomo v japonski paviljon, v katerem bodo otroci ob prebiranju fižola ter tankočutnem prepletanju svetlobe, glasbe, zvoka in skrivnostnih glasov prisluhnili japonskim pravljicam in se soočili z vprašanji o radovednosti, zaupanju, odgovornosti, usodi ... Kaj se zgodi, ko kljub prepovedi odpremo skrinjico s čarobnim pišem ali pokukamo v skrivnostno sobano? Pravljice nas bodo popeljale v drugo kulturo in čas, ko smo ob večerih še sedeli za domačo pečjo in skozi njih spoznavali svet okrog nas.

Predstava se bo poigravala z gledalčevim zaznavanjem, njegovim povezovanjem zvoka s sliko, z lovljenjem hipnih prizorov in ga spodbujal k soustvarjanju nevidnih situacij. Nemalokrat se bo vprašal, ali ni bilo vse skupaj le privid. Ponekod namenoma prikrite situacije bodo prepustile pozornost zvokom, gledalec bo lahko poljubno usmerjal svoj pogled in ob pripovedovanju japonskih pravljic doživel izkušnjo ne le tuje, pač pa tudi lastne domišljije.

Chiara Guidi (1960) je priznana večstranska umetnica. Italijanska gledališka režiserka, igralka in pevka je diplomirala je iz sodobne književnosti na Univerzi v Bologni, nato pa v 80. letih skupaj z italijanskim gledališkim režiserjem, dramatikom, oblikovalcem in pomembnim akterjem evropske gledališke avantgarde Romeom Castelluccijem soustanovila slovito ideološko in subverzivno italijansko skupino Socìetas Raffaello Sanzio, eno najradikalnejših predstavnic italijanskega "novega" gledališča. V Cankarjevem domu so pred leti gostovali s predstavami: Gilgameš, Geneza – Iz muzeja spanca, Masoch, Julij Cezar.

Od 90. let dalje se Chiara Guidi poglobljeno ukvarja z gledališčem za otroke ter povezavo med otroštvom in glasom, med igro in gledališko igro. Je ustanoviteljica eksperimentalne gledališke šole za otroke in posebne gledališke pedagoške metode "potepanja" in poskušanja, imenovane Metodo errante. Ta nikdar ne nudi cilja in odgovorov, temveč nas popelje po določeni poti do novih vprašanj in spraševanj. Za svoje pedagoško delo je leta 2013 prejela najpomembnejšo italijansko nagrado za gledališče Il premio Ubu. V gledališču jo zanima "zvokovna dramaturgija" – izgrajevanje prostora in časa s pomočjo ritma, glasu in zvoka. Leta 1999 sta skupaj s skladateljem Scottom Gibbonsom ustanovila poseben laboratorij, ki se ukvarja prav z glasom in glasovnimi kompozicijami.

Metoda errante Z Metodo errante spoznavamo svet skozi nov, drugačen zorni kot, ki ga ustvarimo prav s pomočjo umetnosti. Predstave postanejo odprt prostor raziskovanja, v katerem neposredno spoznavamo in spoznamo svet. Tudi Japonske pravljice, ki jih je Chiara Guidi pripravila prav za Lutkovno gledališče Ljubljana, predstavljajo tip "odprtega" gledališča, ki zahteva otrokovo prisotnost in angažma, da se predstava – na licu mesta – sploh dokončno izoblikuje.

Chiara Guidi o pravljicah ... Klasična pravljica je zame umetnina. Zanima me njena razslojenost. Hočem vstopiti vanjo. Ne, v resnici ne vstopim po svoji volji – pravljica sama me prisili, da vstopim. Pri klasični pravljici gre za čas. Pogled je usmerjen v čas. Pravljice delujejo in sprožajo dejanja že stoletja. To me očara. Ker se izmuznejo razumu in vabijo k delovanju. Pravljica je nekakšna oblika praktičnega znanja, ki omogoča, da se spopademo z življenjem in usodo. Ne vemo, kako se to zgodi in ne poznamo posledic tega. Povest vabi k sprehodu skozi prostor. Ko zaslišimo Nekoč je živel, se ne moremo več ustaviti. Kot bi vstopili v neznano in sprejeli moč domišljije kot obliko spoznanja in preobrazbe. Privlači me analogna moč lepote, ki omogoča, da na glavo obrnemo stvari, da bi razumeli tisto, česar ne razumemo.

... o umetnostiUmetnost poraja vprašanja. Vedno enako, pa vendar vedno drugače. In nikoli ne daje odgovorov. Poziva h gledanju, poslušanju, branju … Ne zagotavlja znanja. Vendar razsvetljuje. Ustvarja prebliske, ne stalne svetlobe. Toda ti prebliski vabijo k iskanju ...

... o gledališču za otroke Čudovito je, ko stopiš iz gledališča in začutiš, da je to, kar si videl, spodbudilo domišljijo! Ogrozilo red! Dalo izkušnjo! Porodilo vprašanja! In si prisluhnil nečemu, česar ni, pa vendar je! Kajti umetnost ne daje izčrpnih odgovorov, temveč vzbuja podobe, ki porajajo misli. Otroci so za nas skrivnost. Mi nismo oni. To ne moremo več biti. Ne moremo jih napolniti s sabo. Lahko jih povabimo v opremljen prostor in jih tam – kakor v čarovničini hiši – poslušamo in jim ukrademo košček njihove skrivnosti.Prizadevam si za gledališče, ki bi spodbujalo inicijacijsko dojemanje in bi vsakemu otroku omogočilo izkušnje, ki ne morejo biti ravnodušne. Tako kot dojemanje povesti, ko jo je doma pripovedoval neki glas.Gledališče za otroke nosi veliko odgovornost. Otroški duh se ni sposoben upreti kulturni dekadenci in smrti prave umetnosti. Otroci zlahka sprejmejo vsako misel. So prve žrtev oglaševalskega jezika. In prvi, ki morajo izpolniti želje in sprejeti bojazni odraslih.

V predstavi igrata dve stalni članici ansambla LGL Nina Ivanič in Nina Skrbinšek ter štiri gostje Patrizia Jurinčič, Saša Pavlin Stošić, Tjaša Koprivec in Nataša Keser.

Nina Ivanič je na AGRFT diplomirala leta 1995, po študiju je igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, Drami SNG Ljubljana, Mestnem gledališču ljubljanskem in Špas teatru, leta 2007 pa se je zaposlila v Gledališču za otroke in mlade Ljubljana, ki je bilo kasneje priključeno Lutkovnemu gledališču Ljubjana. Igrala je v številnih TV-filmih in nadaljevankah. Leta 1994 je prejela študentsko Severjevo nagrado ter leta 2007 nagrado Zlata paličica za najboljšo žensko vlogo. Trenutno igra v predstavah Pepelka, Emil in detektivi, Ostržek in Groznovilca.

Nina Skrbinšek je po končani AGRFT svojo umetniško pot začela v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1984 pa se je zaposlila v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je doslej odigrala več kot 100 vlog. Trenutno jo obiskovalci lahko vidijo v predstavah Zvezdica Zaspanka, Živalska farma, Alica v Čudežni deželi, Emil in detektivi, Pepelka in Groznovilca.

Patrizia Jurinčič je študij na AGRFT zaključila leta 2015. Za diplomski predstavi Zdaj letim! in 1981 je prejela študentsko Prešernovo nagrado za igro, njen magistrski avtorski projekt z naslovom Moj Devetsto pa je bil prav tako nagrajen s študentsko Prešernovo nagrado. Sodelovala je z Mestnim gledališčem Ljubljanskim in SNG Drama Ljubljana (predstavi Lizistrata in Čarobna gora) ter Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, kjer je v prejšnji sezoni odigrala vlogo Minke v Cankarjevih Hlapcih, v letošnji sezoni pa vlogo Hane, Afre in gospe Prestopil v Grumovem Dogodku v mestu Gogi.

Nataša Keser je končala študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Skupaj s svojim razredom je za diplomsko uprizoritev besedila Simone Semenič 1981 prejela Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame v Kranju in študentsko Prešernovo nagrado. Trenutno igra v predstavah Zborovanje ptic ter 1981 v Gledališču Glej, v avtorski predstavi Junak našega časa, v produkcijiBiTeatra, v dramsko-lutkovni predstavi Spake Lutkovnega gledališča Maribor in v predstavi Dogodek v mestu Gogi Anton Podbevšek Teatra. Pripravlja se tudi na snemanje filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov.

Tjaša Koprivec je pesnica, pripovedovalka, knjižna urednica, radijska voditeljica in umetniška direktorica Festivala Sanje. Med sukanjem besed jo mučijo teža temnega neba, obrisi hiš, tricikli in omotica vsled bežno zarisane, zastrte lepote. Prostor med prsti ji polnijo vprašaji; z njimi drega v goste literarnih večerov in omizij. Iz objema nerazločljivih knjižnih svežnjev jo je na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana leta 2013 zvabila ugledališčena poezija Srečka Kosovela (nastopila je v predstavi Močeradek gre čez cesto).

Igralka Saša Pavlin Stošić se je v mladosti intenzivno ukvarjala s plesom. Po študiju na AGRFT je nastopila v številnih institucionalnih in neinstitucionalnih gledaliških projektih, ki so nastali v režijah domačih in tujih režiserjev; Ivice Buljana, Roberta Waltla, Borisa Kobala, Matjaža Bergerja, Maruše Kink ter drugih. Prepoznavna je v vlogi Karin televizijske serije Usodno vino. Nastopila pa je tudi v večih celovečernih filmih, med drugim v filmu Marka Naberšnika Šanghaj, ter trenutno najbolj aktualnem in večkrat nagrajenem prvencu Sonje Prosenc Drevo.

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!