Novice

Nazaj na novice

Okrogla miza – vloga vodnih virov v gospodarskem razvoju

Bled, 17. junija 2016 : Na Blejskem gradu je v okviru Blejskega vodnega festivala (Bled Water Festival) danes potekala okrogla miza o vlogi vodnih virov v gospodarskem razvoju, katere glavni namen je bilo pojasniti, kako bogata je pravzaprav Slovenija z vodo ter ali lastništvo nad vodnimi vrtinami že vodi tudi v privatizacijo vodnih virov. Govorniki so se lotili tematike ustreznosti pridobivanja koncesij, pa tudi vprašanj, ali je voda prepoceni in je ravno zato zanimiva za tujce. Spregovorili so tudi o primerih dobrih praks ter o tem, kako naj pri izkoriščanju vodnih virov sodelujejo država, industrija in lokalno okolje ter končni uporabniki.

Bled, 17. junija 2016 : Na Blejskem gradu je v okviru Blejskega vodnega festivala (Bled Water Festival) danes potekala okrogla miza o vlogi vodnih virov v gospodarskem razvoju, katere glavni namen je bilo pojasniti, kako bogata je pravzaprav Slovenija z vodo ter ali lastništvo nad vodnimi vrtinami že vodi tudi v privatizacijo vodnih virov. Govorniki so se lotili tematike ustreznosti pridobivanja koncesij, pa tudi vprašanj, ali je voda prepoceni in je ravno zato zanimiva za tujce. Spregovorili so tudi o primerih dobrih praks ter o tem, kako naj pri izkoriščanju vodnih virov sodelujejo država, industrija in lokalno okolje ter končni uporabniki.

Evropska bojazen, da bodo vodne vire v prihodnosti obvladovale multinacionalke, se je nedavno razširila tudi v Slovenijo. Civilna iniciativa je pri nas zbrala več kot 55 tisoč podpisov pod peticijo za vpis pravice do pitne vode v ustavo. Ustavna komisija je nedavno ta predlog spremembe potrdila, vendar je vpis v ustavo lahko le simbolno dejanje, ki pa v praksi tega žal ne bo uredilo. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da dodatna ustavna zaščita vode ne bo dovolj za učinkovito in trajnostno ravnanje s to strateško dobrino, ki ni le življenjskega pomena za ljudi, pač pa tudi za gospodarstvo in njegov razvoj, saj so tako rekoč vse gospodarske panoge odvisne od vode. Tako so kakovostni vodni viri ključni element gospodarskega razvoja, v industriji pijač pa je ta pogoj zaradi končnih izdelkov še toliko bolj poudarjen. Z obsežnimi prevzemi prehrambenih podjetij in podjetij za proizvodnjo pijač so do lastništva vodnih vrtin prišli tujci, ki z vodo ustvarjajo dobičke, kar domači menedžerski eliti ni uspelo. Domači proizvajalci imajo v lasti 10 vodnih vrtin, tujci pa kar 28.

Ali država s podeljenimi koncesijami ustrezno skrbi, da je izkoriščanje vodnih virov smotrno in nadzorovano? Voda bo namreč tudi zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti postala ena najpomembnejših strateških dobrin, celo pomembnejša od nafte, zato bo nujna državna strategija upravljanja z vodnimi viri, saj vpis pravice do pitne vode v ustavo ne bo dovolj.

Mateja Tavčar, namestnica generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije na MOP, je zato najprej z vidika pravnega varstva predstavila institucionalno ureditev vode v Sloveniji. Področje v Sloveniji urejajo zakoni iz leta 1974, 1981 in zadnji iz leta 2002, veljavna evropska direktiva pa je zdaj poenotila standarde in cilje za vsa vodna telesa, čemur mora slediti tudi Slovenija. Za proizvodnjo pijač se uporablja podzemna voda iz plitkih vodonosnikov, zlasti iz vrtin, predvsem pa iz sistemov za oskrbo s pitno vodo. Podjetjem koncesije podeljuje država, vodna pravica pa se dodeli le za črpanje vode v določenem obsegu in pod določenimi pogoji, kar vključuje tudi spremljanje količin in monitoring vode. Letno je pri nas dovoljeno izčrpati skupno 3 milijone kubičnih metrov vode, dejansko pa se je danes koristi le 14 odstotkov. Različni uporabniki vode danes dosegajo od 244 € do 690 € čistega prihodka za kubični meter prodane pijače, država pa iz naslova koncesnin dobi 2,4 milijona evrov letno.

V nadaljevanju okrogle mize je član uprave Pivovarne Laško in Pivovarne Union, gospod Matej Oset predstavil trajnostno politiko družbe s posebnim poudarkom na odgovornem upravljanju z vodnimi viri. Pivovarna Laško je imela od 1998 do prevzema s strani mednarodne družbe Heineken lani tudi koncesijo za upravljanje javnega vodovoda v občini Laško. Kljub temu, da so javno gospodarsko službo upravljali kakovostno in odgovorno ter število priključkov z dobrih 1500 povečali na preko 3000 ter s pitno vodo oskrbovali preko 9.400 prebivalcev, so se odločili, da v izogib očitkomki so se pojavljali v delu slovenske javnosti, da mednarodne družbe prevzemajo slovenska podjetja zaradi vodnih virov, koncesijo za upravljanje javnega vodovoda v Laškem vrnejo.

Trajnostni razvoj Pivovarne Laško in Pivovarne Union je eno od ključnih izhodišč za sprejemanje poslovnih odločitev, za strateško načrtovanje in upravljanje trajnostnega razvoja družbe pa je odgovorna uprava. Družbi Pivovarna Laško in Pivovarna Union, ki se bosta 1.7.2016 združili v eno podjetje Pivovarna Laško Union, sta v zadnjih šestih letih za koncesije in vodarino državi odšteli 11 mio EUR, plačale skupaj 690 milijonov EUR različnih dajatev, za trošarine 408 milijonov EUR, ob tem pa za družbeno odgovorne projekte namenile še 36 milijonov EUR.

Gospod Matej Oset je poudaril, da je skrb za vodne vire ključna za kakovost njihovih proizvodov, saj je kakovost piva neposredno odvisna od kakovosti vodnega vira. V zadnjih letih so uspeli zmanjšati porabo vode na enoto proizvoda v Laškem iz 6,78 hl na hektoliter prodanih količin pijač na 5,47 hl, v Ljubljanski Pivovarni Union pa na le ta znaša 4,19 hl. Pri tem pa so v celoti usklajeni tudi z lastnikom - družbo Heineken, saj je tudi v matični družbi skrb za zaščito in kakovost vodnih virov ena najpomembnejših prioritet. Heineken je med najpomembnejše cilje odgovornega upravljanja z vodnimi viri navedel zmanjšanje porabe vode na količino proizvoda do leta 2020 na 3,5 hl, pri čemer bodo veliko pozornost namenjali tudi porabi vode v kmetijsktvu, ki zagotavlja surovine za proizvodnjo piva. Heineken se je na 23 področjih na svetu, ki so jih identificirali kot bolj tvegane glede količin in kakovosti vodnih virov, odločil podpreti in financirati projekte, ki bodo zagotavljali zadostne kakovostne vodne vire za lokalno prebivalstvo in industrijo.

"V Pivovarni Laško Union smo že vseskozi zavezani k odgovornemu ravnanju z okoljem, pri katerem je skrb za kakovost vodnih virov tudi zaradi narave naše proizvodnje ključna. Čeprav smo se v preteklosti izkazali tudi kot odgovorni upravljalci javnega vodovodnega omrežja, smo se takoj po prevzemu s strani Heinekena, odločili koncesijo vrniti občini, da bi se izognili očitkom dela slovenske javnosti ter na tej simbolični ravni pokazali družbeno odgovornost družbe in njenega novega lastnika. Tudi v prihodnje bo eno od osnovnih vodil naše poslovne politike skrb za kakovost vodnih virov ter seveda zmanjševanje porabe vode na enoto proizvoda. Slovenija ima v vodnih virih eno največjih bogastev. Da to bogastvo ohranimo, pa je vitalni poslovni interes Pivovarne Laško Union ter njenega lastnika Heinekena. Pri zaščiti vodnih virov smo torej na isti strani vsi, država, civilne iniciative in naša družba" je ob koncu svoje predstavitve poudaril član uprave Pivovarne Laško Union, gospod Matej Oset.

Podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda Mihael Jožef Toman pa je spregovoril o kakovosti naših celinskih, površinskih in podtalnih voda, o nujnosti spremembe odnosa do vode s strani vseh njenih uporabnikov, zlasti pa je opozoril na potrebo sodelovanja več ministrstev, ki bi jih morala država v prihodnje vključiti v učinkovito strateško upravljanje z vodami.

Bled Water Festival, www.bledwf.com, E-pošta: hospitality@bledwf.com

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!