Novice

Nazaj na novice

REKVIEM ZA PRIHODNOST

Na Odru pod zvezdami bo v petek, 14. oktobra 2016, ob 20.30 uri, premiera hibridnega performansa Rekviem za prihodnost, uveljavljene intermedijske umetnice, ki že vrsto let ustvarja na križišču znanosti, tehnologije in umetnosti, Maje Smrekar, ki je nastal v koprodukciji z Zavodom Aksioma in v partnerstvu s festivalom Mesto žensk.

Spoštovani,

na Odru pod zvezdami bo v petek, 14. oktobra 2016, ob 20.30 uri, premiera hibridnega performansa Rekviem za prihodnost,uveljavljene intermedijske umetnice, ki že vrsto let ustvarja na križišču znanosti, tehnologije in umetnosti, Maje Smrekar, ki je nastal v koprodukciji z Zavodom Aksioma in v partnerstvu s festivalom Mesto žensk.

REKVIEM ZA PRIHODNOSTTrenerka psov: Mia ZahariašVodnici psov: Mia Zahariaš, Tina ŠolarPsi: Atiya Maiara in Express O Magic of Michéles Garden; Nuria del Somni Catala in Tails of Magic FangTehnologija dronov: Alen in Mia BaljaUpravljanje dronov: Alen Balja, Blaž Kovačič, Urša PurkartIgra: Alenka MariničAvtor glasbe: Luka PrinčičOblikovalec svetlobe: Miloš VujkovićScenograf: Andrej StrehovecRekviem za prihodnost je hibridni performans, v katerem lutko nadomestijo živali in droni. Konceptualno izhaja iz postantropocentristične dekonstrukcije dualizma kartezijanskega pogleda na živalski stroj. Descartes razume žival kot nabor generiranih zvokov, ki izhajajo iz kompleksnega mehanizma tekočin, mišic in kosti. Brez duše. Kaj je potemtakem stroj kot umetna inteligenca in kako interpretirati dialog med živalsko in umetno inteligenco?Antropoceni stroj Rekviema za prihodnost se v prisotnosti glasu in kontrapunktu pulzirajočih intervalov sklene v paradoksalni krog človekovega obstoja v brezmejnosti vesolja.

Izhodiščni navdih za predstavo izhaja iz koncepta Das Triadische Ballett(1922) Oskarja Schlemmerja, ki je zeitgeist z začetka 20. stoletja razumel skozi dva ključna sodobna tokova: mehaničnega (človek kot stroj in telo kot mehanizem) in skozi primarne impulze (nenadnost vznika kreativne potrebe, ki je divje, živalsko gonilo), pri čemer je menil, da je v koreografijah dosegel sinergijo dionizičnega in apoliničnega ustvarjalnega principa. Schlemmer je dojemal gib lutke in marionete kot estetsko superiornega v primerjavi s človeškim, s čimer je želel poudariti, da je vsak umetniški medij umeten, kar je dosegel s stiliziranim gibom, ki ga je poenostavljal, vse dokler ni spominjal na abstrakcijo giba lutke ali marionete. Podobno me zanimata asociativna paradigma giba živali in giba stroja, saj gre za sinergična prehajanja med antropomorfnim, tehnomorfnim in zoomorfnim – formalne asociacije, ki jo vzbudi tudi lutka. Tudi pri formalnem delu učenja psov je v nenehnem ponavljanju vselej prisotna geometrija, ki spominja na mehanične gibe. Hkrati je človekovo usmerjanje dronov možno razumeti kot obratno parafrazo Kantovega razmišljanja o vzgoji in izobrazbi: človek je žival, ki potrebuje učitelja/vodjo. Zato na tej točki še posebej naslavljam pogled drugega: ne samo kaj živali pomeni obstoj človeka, ampak tudi kako "monstruozen" se človek zdi umetni inteligenci?

Vabimo vas, da si premiero ogledate. Za novinarje smo rezervirali brezplačne vstopnice, prosimo pa vas, da svojo udeležbo potrdite z odgovorom na to sporočilo.

Več o predstavi in fotografije >>

Petra Škofic

Odnosi z javnostmiLutkovno gledališče LjubljanaTel. 01 548 4543, 041 691 102

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!