Novice

Nazaj na novice

Maks Fabiani: arhitekt monarhije

Mestna galerija Piran Odprtje: sobota, 19. november 2016, ob 18.30 Trajanje: 19. november 2016‒15. januar 2017

Maks Fabiani: arhitekt monarhije

Mestna galerija Piran

Odprtje: sobota, 19. november 2016, ob 18.30

Trajanje: 19. november 2016‒15. januar 2017

POMEN MAKSA FABIANIJA

Na prelomu tisočletja je bil Dunaj pomemben kulturni center, kjer so se rojevale še danes aktualne ideje. Pa ne samo v kulturi, ampak tudi v filozofiji in politiki. Tam se je rodil sodobni sionizem, Adolf Hitler pa je v kavarni Central, kamor so leta 1913 zahajali tudi Stalin, Trocki in mladi Josip Broz, nabiral prve politične izkušnje. V arhitekturi je bil glavna osebnost Otto Wagner, profesor na dunajski akademiji. Okoli sebe je nabiral talentirane sodelavce in študente kot so bili Joseph Maria Olbrich, Josef Hoffmann in Maks Fabiani, njegov sodelavec v biroju. A Fabiani ni bil le to. Kot eden najbolj razgledanih arhitektov tega časa, saj je s pomočjo Gheghove štipendije dve leti potoval po Evropi in Mali Aziji, je bil nosilec novih idej. Njegov prihod v Wagnerjev biro je sovpadal z Wagnerjevim imenovanjem za predstojnika akademije in izdajo znamenite knjige "Moderne Architektur", ki jo je Fabiani pisal po Wagnerjevem nareku. Skratka, Fabiani se je znašel v središču arhitekturne avantgarde. In takšne so bile tudi njegove prve stavbe, Portois & Fix, Artaria in druge, ki so v marsičem presegale Wagnerjeve dosežke. Z izdelavo regulacijskih načrtov za Ljubljano in Bielsko v današnji Poljski, se je Fabiani pričel posvečati urbanizmu in s tema dvema projektoma leta 1902 ubranil doktorsko disertacijo na Tehnični visoki šoli na Dunaju. To je bil sploh prvi doktorat na današnji Tehnični univerzi in prvi doktorat za področje arhitekture in urbanizma v celi avstro-ogrski monarhiji. Na podlagi takšnega slovesa ga je prestolonaslednik Franc Ferdinand imenoval za osebnega svetovalca in Fabiani je prišel res v visoko družbo. Prva svetovna vojna je grobo prekinila bleščečo kariero in Fabiani se je umaknil v gorico, kjer se je ukvarjal z obnovo v prvi svetovni vojni porušenih domačih krajev. Ta poteza je dokazala njegovo ljubezen do Krasa in privrženost urbanizmu.

Ljubljana je imela srečo, da se je z njeno popotresno obnovo ukvarjal najodličnejši urbanist in arhitekt tedanjega časa. Čeprav mu župan Hribar nikoli ni poveril izdelave urbanističnega načrta, so njegove zamisli o glavnih mestnih motivih in krožnem prometu zaznamovali razvoj mesta vse do današnjih dni. Fabianijevo arhitekturno snovanje pred prvo svetovno vojno je slogovno spadalo v Secesijo. To je bil prvi modni slog, ki je zajel celotno oblikovanje od arhitekture pa vse do grafičnega oblikovanja, mode in celo pričesk. A Fabiani ga ni razumel na ta način. Če je historicizem 19. stoletja zakrival sodobno inženirstvo, na primer jeklene hale železniških postaj so skrili za vhodnimi poslopji v zgodovinskih slogih, je secesija skušala najti sožitje med tehniko in arhitekturo tako, da je nove tehnologije pričela uporabljati na umetniški način. Pri Fabianiju se to še najbolj kaže v uporabi jeklenih profilov nad okni, ki so postali skoraj njegov zaščitni znak. To rešitev je uporabil leta pred Adolfom Loosom, ki jo je populariziral in ni naključje, da je ravno Fabiani odkril mladega Loosa in mu priskrbel prvo pomembnejše delo – Cafe Museum. Maks Fabiani se je ukvarjal tudi z razvojem tlorisnih rešitev, s katerimi je skušal na omejenem prostoru združevati različne funkcije. Še pomembneje pa je, da se je zavedal, da je vsaka nova stavba le delček v razvoju mesta in ga mora zato spoštovati in nadgrajevati. Vsak poseg je le delček v mozaiku mesta, ki mora kot celota ohranjati svoje značilnosti. Zato njegove stavbe nikoli ne izstopajo ampak se vključujejo, ne kažejo nase, ampak poudarjajo značilnosti mesta v katerega so postavljene. To pa je morda najpomembnejša izkušnja, ki nam jo nudi arhitekt Maks Fabiani.

Andrej Hrausky

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!