Novice

Nazaj na novice

Nagrada Prešernovega sklada Mojci Kumerdej za roman Kronosova žetev

Strokovna komisija za književnost v sestavi predsednika dr. Primoža Viteza in članov Mateja Bogataja, dr. Nede Pagon, Petre Kolmančič, dr. Andreja Koritnika, dr. Nade Marije Grošelj in dr. Urške Perenič je odločila, da nagrado Prešernovega sklada leta 2017 podeli Mojci Kumerdej za roman Kronosova žetev.

SPOROČILO ZA JAVNOST

Nagrada Prešernovega sklada Mojci Kumerdej za roman Kronosova žetev

Strokovna komisija za književnost v sestavi predsednika dr. Primoža Viteza in članov Mateja Bogataja, dr. Nede Pagon, Petre Kolmančič, dr. Andreja Koritnika, dr. Nade Marije Grošelj in dr. Urške Perenič je odločila, da nagrado Prešernovega sklada leta 2017 podeli Mojci Kumerdej za roman Kronosova žetev.

Iz obrazložitve:

Roman Mojce Kumerdej Kronosova žetev se dogaja ob prelomu razburkanega 17. stoletja, ki je bil čas turških vpadov, kuge, vrenja množic, in ob hkratnih pripravah na protireformacijo, zažiganje knjig in izgon teh, ki niso pokleknili. Roman je pisan v delno starinsko patiniranem jeziku, polnem metaforike in podob, ki so polne poproščene teologije. To mu daje izrazito jezikovno barvitost in stilsko razgibanost. Kumerdejeva piše o preteklosti, da bi pokazala na današnje stanje in poiskala pravzroke zanj, za naš hlapčevski odnos in upogljivost.

O nagradi:

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja za umetniške dosežke v Sloveniji. Nagrado Prešernovega sklada vsako leto prejmejo ustvarjalci za izjemne umetniške dosežke, ki so jih javnosti predstavili v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in ki pomembno bogatijo slovensko kulturno zakladnico. Podelitev nagrad tradicionalno poteka na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, 7. februarja.

O romanu:

Kronosova žetev je roman o koncu 16. stoletja, ko je v notranjeavstrijskih deželah, torej na območju današnjega slovenskega prostora, v polnem razmahu boj za prevlado med protestantskimi deželnimi stanovi in katoliško habsburško oblastjo. Bitke za prevlado se bijejo med oblastniki ter med oblastjo in ljudstvom, ki pozorno motri posameznike in jih prepoznava kot drugačne in sumljive. RomanKronosova žetev,v katerem se razgibano prepletata zgodovina in fikcija, je slikovit portret renesanse – prežete s humanističnim obujanjem antike, z umetnostjo, znanstvenimi odkritji ter živahnimi filozofskimi in teološkimi razpravami, kot tudi razgrete zaradi spletk, obtožb krivoverstva, političnih izdajstev in grmad.Kronosova žetevje večna melodija o krvnikih, ki v imenu boga, posvetne oblasti ali skupnega dobrega na žrtvenike prinašajo grešne kozle, in izjemnih posameznikih, ki se zoperstavljajo množici, prevladujoči miselnosti in načinu življenja.

Mediji o romanu Kronosova žetev:

Zamah Mojce Kumerdej je vreden spoštovanja. Brskanje po zgodovini, spisati roman o zgodovini, ki bolj sodoben ne bi mogel biti, daje vtis rudarskega dela. Vsekakor pomembnega dela.

-Jedrt Jež Furlan, Dnevnikov objektiv

V kontekstu sodobne slovenske literature bi romanu zaradi izvirnosti, idejne kompleksnosti in jezikovne izvrstnosti težko našli primerjavo.

-Ženja Leiler, Delo

Ob številnih podrobnostih roman ponuja širši, pahljačasti razgled na tedanjo družbo ter tako podaja edinstveno sliko slovenskega renesančnega obdobja. Opozarja tudi na nekatere univerzalnosti, kot so obujanje antike, znanstvena odkritja, odkrivanje drugih geografskih prostorov, živahne filozofske in teleološke razprave.

-Gabriela Babnik, 3. program Radia Slovenija

Inkvizicijska sodišča, grmade, epidemije bolezni in stalna grožnja turških obleganj je slikovita scenerija pripovedi, ki ambiciozno vleče vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo.

-Mojca Pišek, Dnevnik

Nagrajenki iskreno čestitamo!

Ada Cajnko

Beletrina Academic Press

Kersnikova 4, 1000 Ljubljana

Tel.: +3861/ 200 37 17

GSM: +386 41952 142

ada.cajnko@zalozba.org

www.beletrina.si

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!