Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Tisoč obiskovalcev na predstavitvi kmečkih sirarn

Izjemen uspeh prvega Festivala slovenskih sirov

Izjemen uspeh prvega Festivala slovenskih sirov

Tisoč obiskovalcev na predstavitvi kmečkih sirarn

(Brdo pri Kranju, 2.oktober 2018);Ob dvajseti obletnici delovanja je Združenje kmečkih sirarjev Slovenije priredilo prvi Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju. Odziv tako gostincev kot široke javnosti je bil nad vsemi pričakovanji. Na slavnostni akademiji, s katero so sklenili Festival, je Združenje podelilo priznanja posameznikom in ustanovam za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah.

Včeraj je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju potekal prvi Festival slovenskih sirov. Na njem je 30 kmečkih sirarjev iz cele Slovenije ponudilo v pokušanje in nakup po tri izbrane vrste sirov. Na predstavitvi so se jim pridružile tudi nekatere slovenske mlekarne. Vzporedno je potekalo šest kulinaričnih delavnic na temo uporabe sirov v pripravi jedi.

Obisk Festivala je bil izjemen. Od poldneva do devetnajste ure je sire slovenskih kmečkih sirarjev pokušalookoli tisoč obiskovalcev, večina se jih je tudi odločila za nakup sirov v skupni priložnostni trgovinici. Kulinarične delavnice so bile že kmalu razprodane, udeleženci pa zelo zadovoljni, saj so bili deležni tako malih skrivnosti kuharskih mojstrov, kot izjemnih okusov različnih jedi.

"Ponudba kmečkih sirarjev je fantastična! Nikoli si nisem mislil, da je v Sloveniji toliko različnih sirov. Res, izjemen dogodek! Upam, da boste takšne predstavitve večkrat pripravili",je povedal eden izmed obiskovalcev Festivala.

Festival so sirarji sklenili na slavnostni akademiji ob dvajseti obletnici, na kateri sta bila slavnostna govorca Milan Brence, sedanji predsednik Združenja kmečkih sirarjev Slovenije in Irena Orešnik, ki je Združenje vodila od ustanovitve leta 1998 do leta 2008.

Združenje je ob dvajseti obletnici podelilo deset priznanj za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah. Posebno priznanje za življenjsko delo je prejel Danijel Čotar, ostala priznanja prejeli Irena Orešnik, Rafko Novak, Monika Ravnik, Majda Tumpej, Tatjana Čop, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj ter Služba za podporo živilsko- predelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov pri MKGP. Posthumno pa so priznanje podelili Vladimirju Tumpeju.

Za prijetno vzdušje na akademiji pa je z naborom slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi poskrbela vokalna skupina Krila.

(več informacij:cop.tatjana@gmail.comintatjana.vrbosek@kgzs.si)

1.

Priznanje za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Irena Orešnik

Irena Orešnik, po poklicu agronomka, skupaj z možem Dejanom in štirimi otroki kmetuje na ekološki kozjerejski kmetiji v Šentjoštu nad Horjulom.

Irena Orešnik sodi med tiste ljudi, ki za seboj pustijo opazno sled, karkoli že delajo. Delovna, željna znanja, radovedna in trmasta. Verjetno se ravno tej njeni lastnosti lahko danes zahvalimo, da praznujemo dvajseto obletnico Združenja kmečkih sirarjev Slovenije. Sama trma pa je premalo. Irena jo je dopolnila z veliko znanja in tako pomembno prispevala k premiku mej v marsikateri glavi, ki je krojila usodo slovenskih kmečkih sirarjev.

Potem, ko je skupaj z Majdo Tumpej in Tatjano Čop prvič v Slovenijo pripeljala francoske sirarske strokovnjake, nato pa slovenske sirarje v Francijo, je med prvimi v ponudbo kmetije Orešnik vključila tudi sire, ki so jih le redki slovenski potrošniki cenili. Ljubezen do sirarstva je premagala strah pred neuspehom in se obrestovala.

Ustanovni člani Združenja so jo maja 1998 izbrali za prvo predsednico, združenje pa je vodila še naslednjih deset let. Med svoje velike uspehe na panožnem področju zanesljivo šteje soustvarjanje Vodiča dobre higienske prakse in sodelovanje pri pisanju pravilnika za ocenjevanje kmečkih sirov na Dobrotah slovenskih kmetij. Imela je pomembno vlogo pri organizaciji in izvedbi Sirarskih praznikov na Pogačarjevem trgu. Še vedno je nepogrešljiva, ko se je potrebno z močnimi in utemeljenimi razlogi pogajati s pristojnimi vladnimi inštitucijami.

Irena Orešnik je zakladnica dragocenega znanja, ki ga je sedemindvajset let nadgrajevala z izkušnjami. Svojega znanja ni nikoli skrivala, vedno je bila pripravljena pomagati drugim, predvsem mladim sirarjem. Svoje znanje je širila tudi preko knjig – je soavtorica knjige Obožujem sir in avtorica knjige Kuhajmo s siri, pri kateri sta ji pomagala sin Krištof in njegova izbranka Urška.

2.

Priznanje za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Rafko Novak

Rafko Novak sodi med pionirje slovenskega sirarstva, saj so prvi siri na Novakovi kmetiji v Zajasovniku nastali pred sedemindvajsetimi leti. To pa ni bila edina ledina, v katero je Rafko zaoral. Bil je tudi med prvimi, ki so duri svoje kmetije odprli za kupce. Že kmalu po začetku izdelave sirov je ugotovil, da mora sicer odličnim ovčjim sirom zagotoviti tudi prodajo po primerni ceni. Tako je nastal ličen prostor na kmetiji, kjer kupci lahko degustirajo in kupijo sire Novakove kmetije.

Pred dvajsetimi leti je bil tudi Rafko Novak med tistimi sirarji, ki so se zavedali pomena skupnega delovanja. Bil je ustanovni član Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, aktivni član upravnega odbora in nepogrešljiva pomoč pri izvedbi različnih projektov, ki so jih sirarji v teh dvajsetih letih skupaj izpeljali.

Rafko Novak je bil predsednik Združenja kmečkih sirarjev Slovenija od leta 2008 do leta 2010.

3.

Priznanje za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Monika Ravnik

Monika Ravnik se je po študiju živinoreje iz Ljubljane preselila na moževo kmetijo

Pr Prangarčk blizu Bohinjske Bistrice, kjer se je prvič srečala s tamkajšnjim tradicionalnim sirom Mohantom in se odločila, da bo prispevala k ohranjanju te gorenjske gastronomske posebnosti. Pri tem je bila zelo uspešna, saj ga tudi sama izdeluje in vpeljuje naslednjo generacijo v izdelavo sira, pred leti pa je pomembno prispevala k ohranjanju mohanta s pobudo za zaščito tega posebnega sira in aktivnim delom na njegovi geografski zaščiti na slovenski in evropski ravni.

Monika Ravnik je bila tretja predsednica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije in sicer od leta 2010 do 2018. V tem času je izpeljala vključitev kmečkih sirov v znak kakovost "Izbrana kakovost, kmečki" in več drugih pomembnih projektov, kot je skupna nabava materiala, vključitev združenja v Evropsko združenje obrtnih in kmečkih sirarjev in vključitev v projekt izdelave Evropskega vodiča Dobre higienske prakse v predelavi mleka.

Monika Ravnik je uvedla izobraževanja sirarjev na področju senzorike sira in postrežbe sira. Na področju promocije je nadaljevala delo svojih predhodnikov, ob tem pa imela ves čas v mislih, da je v ospredju varnost mlečnih izdelkov.

4.

Priznanje za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Majda Tumpej

Majda Tumpej je že po izobrazbi idealna strokovna pomoč kmečkim sirarjem. Z dodiplomskim študijem živinoreje in magisterijem živilske tehnologije je pridobila obsežno znanje s področij, v katere segajo težave kmečkih sirarjev. To znanje je bila pripravljena deliti še pred ustanovitvijo Združenja.

Majda Tumpej pa je kmalu spoznala nujnost skupnega delovanja in pred dvajsetimi leti dala pobudo za ustanovitev Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.

Od začetka delovanja Združenja leta 1998 do leta 2011 je bila strokovna tajnica. V tem času je bila zaposlena na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Tudi po ustanovitvi lastnega podjetja leta 2011 je ostala pomembna pomoč slovenskim kmečkim sirarjem. Redno organizira tehnološka izobraževanja z najboljšimi strokovnjaki po vsej Evropi in s tem ves čas skrbi za dvig kakovosti kmečkih sirov. V ocenjevanja sirov pa je vključila tudi potrošnike, saj je sire potrebno prodati, torej morajo ustrezati okusu kupcev. Seveda, se tudi na slednjega lahko vpliva z ustrezno promocijo in ozaveščanjem.

Majda Tumpej je pred dvema desetletjema imela vizijo razvoja slovenskega sirarstva na kmetijah, ki jo skupaj s sirarji uspešno uresničuje. Za to so ji slovenski kmečki sirarji hvaležni!

5.

Priznanje za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Tatjana Čop

Tatjana Čop, magistra kmetijskih znanosti, že 25 let dela kot urednica. Trenutno ureja revijo PiP - Predelava in prodaja, ki izhaja kot priloga v Kmetovalcu.

Tatjana Čop je od vsega začetka pomagala pri razvoju kmečkega sirarstva v Sloveniji. Bila je prva, ki je začela ozaveščati tako strokovno kot širšo javnost o pomembnosti ohranjanja izdelave sirov iz surovega mleka. S pomočjo kolegov iz francoskega ministrstva za kmetijstvo je pomagala pri uveljavljanju slovenske zakonodaje, ki je omogočila, da na slovenskih kmetijah lahko izdelujemo mlečne proizvode iz surovega mleka.

Tatjana Čop je je organizirala in vodila mnoge strokovne ekskurzije, prevajala prvi sirarski tečaj v Franciji, v Carmejanu (izg. Karmežan) in vzpostavila še danes ploden kontakt med slovenskimi in francoskimi kmečkimi sirarji. Prva je začutila, kako pomembno je, da se povezujemo tudi v Sloveniji in bila pobudnica povezave slovenskih kmečkih sirarjev z gostinci, s katerimi smo se skupaj še hitreje razvijali.

Vsako jesen na Prazniku sira v Ljubljani je bila nepogrešljiva pomoč pri organizaciji in promociji kmečkega sirarstva. Je tudi pobudnica in organizatorka promocijsko prodajne prireditve Podeželje v mestu.

6.

Posebno priznanje za življenjsko delo na področju razvoja sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Danijel Čotar (zanj prevzame gospa Mateja Kavčič Korenjak)

Danijel Čotar je agronom, publicist in kulturni prosvetni delavec. Po zaključenem šolanju na klasičnem liceju v Trstu je študiral agronomijo v Piacenzi, kjer je leta 1968 diplomiral, nato pa kmalu na isti univerzi opravil specializacijo v mlekarstvu in sirarstvu. Od leta 1979 do upokojitve je bil zaposlen pri deželni ustanovi za razvoj kmetijstva ERSA v Gorici. Bil je največji izvedenec za področje sirarstva v Furlaniji - Julijski krajini, njegove strokovne pomoči pa so bili deležni v sirarnah tako na italijanski, kot na slovenski strani meje.

Ves čas je objavljal strokovne članke, predvsem o mlekarstvu in sirarstvu ter predaval na številnih strokovnih srečanjih. Odločno se je zavzemal za zaščito furlanskega sira Montasio in pripomogel k ustanovitvi konzorcija za zaščito Montasia, leta 1986 pa še k pridobitvi zaščite geografskega porekla. Dve leti pozneje je napisal obširno monografijo o siru Montasio.

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije se želi s priznanjem zahvaliti Danijelu Čotarju za dolgoletno nesebično predajanje izrednega strokovnega znanja vsem, ki so ga za to prosili, za njegovo dostopnost, skromnost in odprtost in izjemno sposobnost razložiti tehnologije razumljivo in po načelu ""zdrave kmečke pameti"". Svoje znanje je zbral v knjigi ""Domače sirarstvo za zabavo in zares"", ki začetnikom odpre vrata v tehnologijo sirarstva. Ob pisanju knjige je, kot pripadnik jezikovne manjšine, še posebej pazil na to, da se je pri strokovnem izrazju izogibal tujkam. Tudi sicer je Danijel Čotar znal ne le obdržati slovensko kulturo in slovenski jezik na Italijanski strani meje, pač pa ju tudi bogatiti s strokovnimi in kulturnimi prispevki v zamejskih medijih. Prepričani smo, da je razlogov za podelitev priznanja še veliko. Vsak, ki je spoznal Danijela Čotarja, bi navedel svoje razloge.

Danijel Čotar, hvala za vse!

7.

Posthumno priznanje za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Vladimir Tumpej (priznanje bomo vročili Igorju Tumpeju, sinu Vladimirja Tumpeja)

Vladimir Tumpej je ime, ki je večini kmetov na ptujskem dobro znano. Je sopomenka za predanost razvoju kmetijstva, za neizčrpen vir strokovnega znanja, za nesebično razdajanje znanja in časa kmetom, za vizijo razvoja kmetijstva ….

Dolga leta je bil vodja kmetijske svetovalne službe na območju ptujskega Kmetijsko gozdarskega zavoda, njegova vrata pa so bila vedno na široko odprta tako za strokovno pomoč, kot za pristen, topel pogovor.

Leta 1993 je Vladimir Tumpej ob pomoči strokovnih poznanstev na Nizozemskem organiziral prvi tečaj kmečkega sirarstva za štiri udeleženke (tri od le-teh imajo še vedno sirarno) in s tem spodbudil razvoj prvih kmečkih sirarn v Sloveniji. Pridobil je podporo nizozemske vlade, s katero je omogočil enomesečno prakso specialistu za sirarstvo na Nizozemskem. Sodeloval je tudi z nizozemskima specialistoma za kmečko sirarstvo Tineke van den Haven in Henkom Oosterhuisom, ki sta vodila prve tečaje izdelave kmečkega sira pri nas ter nudila strokovno pomoč na naših kmetijah.

Vladimir Tumpej se je kot vodja Kmetijske svetovalne službe na Kmetijskem zavodu Ptuj prizadeval za intenzivno strokovno delo s kmečkimi sirarji, podprl ustanovitev združenja in leta 2004 uspel zagotoviti mesto specialista za predelavo mleka na kmetijah. Z njegovo vsestransko podporo strokovnemu delu na področju sirarstva je neprecenljivo prispeval k razvoju in razcvetu kmečkega sirarstva v Sloveniji.

8.

Priznanje za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (prevzame gospod Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije)

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je bila ustanovljena dve leti po ustanovitvi Združenja kmečkih sirarjev. Že ob zagonu v prvih letih je v svoje naloge zapisala podporo stanovskim in panožnim združenjem svojih članov. Podporo Združenju kmečkih sirarjev Slovenije je nudila na različne načine: vsa ta leta je finančno oziroma kadrovsko podpirala delo na uveljavitvi posebnega statusa kmečkih sirarn pri tedanji Veterinarski upravi, oblikovanje Vodiča dobrih praks in različna izobraževanja.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije od samega začetka redno vključuje Združenje kmečkih sirarjev v svoje predstavitve na sejmih in drugih promocijskih dogodkih. S tem podpira prepoznavnost kmečkih sirov, posameznim sirarjem promocijo in trženje, predvsem mladim sirarjem pa pomoč pri pridobivanju kupcev.

9.

Priznanje za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj (prevzame gospod Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj)

Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj stoji ob strani Združenju kmečkih sirarjev Slovenije od samih začetkov. V njegovih prostorih je bilo leta 1998 ustanovljeno Združenje takrat malih sirarjev Slovenije. Prva strokovna tajnica združenja, ki je skrbela za izobraževanje in strokovno podporo, Majda Tumpej, je bila zaposlena na zavodu in vodstvo ji je pri njenih prizadevanjih za strokovno rast kmečkih sirarjev vedno stalo ob strani.

Število kmetij, kjer so želeli predelovati mleko, je hitro rastlo. Kmalu se je pokazala potreba po učni sirarni, namenjeni praktičnemu izobraževanju kmetic in kmetov, ki so bili na začetku sirarske poti in tistih, ki so svoje sirarsko znanje želeli nadgrajevati.

Leta 2004 je bila v prostorih Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj odprta učna sirarna, v kateri je bilo do leta 2016 opravljenih več kot 60 izobraževanj, katerih se je udeležilo okoli 900 kmetic in kmetov. Na Zavodu pa so vsa leta kmetijam na voljo strokovnjaki s področja tehnološkega projektiranja sirarn. Od leta 2004 do danes so pripravili 45 tovrstnih projektov.

Uspeh dela je najbolj viden v številu mlečnih izdelkov, ki jih vsako leto ocenjujejo na Dobrotah slovenskih kmetij. V zadnjih petnajstih letih zanimanje za ocenjevanje mlečnih izdelkov strmo raste. Letos so tako ocenili šestkrat več mlečnih izdelkov kot pred petnajstimi leti.

Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je torej močna in zanesljiva opora vsem, ki želijo s predelavo mleka v kakovostne sire dopolniti svojo osnovno dejavnost.

10.

Priznanje za prispevek k razvoju sirarstva na slovenskih kmetijah prejme Služba za podporo živilsko predelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Čeprav pod različnimi imeni v različnih obdobjih organiziranosti je Služba za podporo živilsko predelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vselej nudila podporo združenju pri prizadevanjih za razvoj odličnih sirov s slovenskih kmetij. Združenju so nudili strokovno pomoč pri pripravi sheme Izbrana kakovost Slovenije – kmečki. V Službi so hitro prepoznali drugačnost in kakovost kmečkih mlečnih izdelkov in podprli delovanje Združenja kmečkih sirarjev.

Spoštovani sirarji, spoštovani gostje, spoštovani predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije g. Cvetko Zupančič

Še vedno imam pred očmi dnevno sobo v dijaškem domu kmetijske šole v Triesdorfu v Nemčiji., kjer je bila prvič izražena pobuda za ustanovitev združenja. V Trisdorfu je bil prvi sirarski tečaj v tujini, eden izmed mnogih, ki ga je organizirala Majda Tumpej, takrat kmetijska svetovalka Kmetijskega zavoda Ptuj. Zbrala se nas je lepa skupina sirarskih začetnikov. Tam, v izgnanstvu, kot se pošalimo, je Majda prvič predstavila zamisel o združenju. Pomislekov ni manjkalo. Kljub temu se nas je maja 1998 na Ptuju zbralo 35 sirarjev in ustanovili smo Združenje malih sirarjev, ki se je ob desetletnici preimenovalo v Združenje kmečkih sirarjev Slovenije in združuje kmečke sirarje iz vse Slovenije, ne glede na vrsto mleka, ki ga predelujemo.

V Sloveniji ni veliko združenj s tako dolgim delovanjem in z gotovostjo lahko tudi povem, s tako velikimi rezultati. Tudi v Evropi je večina sorodnih združenj veliko mlajših in le malo je takšnih, ki bi združevali sirarje na državni ravni, ne glede na vrsto mleka. Mnogi se še danes ukvarjajo s težavami, ki smo jih v Sloveniji združeni reševali že pred mnogo leti. Danes združenje šteje več kot sto članov in ima v pogovorih z različnimi institucijami pravo težo, ki ne izhaja le iz števila članov. Težo združenju daje predvsem zavzeto in strokovno delo na področju kmečkega sirarstva - tako zakonodaje, izobraževanja sirarjev in potrošnikov, uveljavljanja standardov in zaščit na področju kmečkega sirarstva in njegove promocije. Pri tem ne smemo spregledati neprestanega spodbujanja medsebojne pomoči, velike stanovske pripadnosti in skupnega nastopa na trgu: tako pri prodaji, kot nakupu sredstev za naše delo.

Po težkih začetkih peščice, ki je orala ledino, se je predvsem v zadnjih 10 letih sirarski srenji pridružilo skoraj nepredstavljivo število kmetij. Čez tristo nas je, ki mleko predelujemo na kmetiji. Upam si trditi, da je levji delež pri ustvarjanju pogojev za razcvet kmečkega sirarstva v Sloveniji prispevalo ravno Združenje s pomočjo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, predvsem Kmetijskega zavoda Ptuj, pa tudi Kmetijskega zavoda Nova Gorica. Danes imamo sirarji na voljo vse, kar na svoji poti potrebujemo; strokovno podporo, izobraževanja, orodja in pripomočke. Leta in leta smo morali po znanje in opremo za delo v tujino.

Vsa leta Združenje sodeluje s sirarji in izobraževalnimi središči iz tujine. Od leta 2016 je združenje tudi član evropskega združenja obrtnih in kmečkih sirarjev, imenovanim FACE, v katerem aktivno sodelujemo.

Kadar govorimo o velikih sirarskih deželah, naštevamo Francijo, Italijo, Španijo, Nizozemsko, Švico. Vendar po sirarski tradiciji Slovenija prav nič ne zaostaja za njimi, le da je Slovenija velika le toliko, kot manjša pokrajina v Franciji ali Italiji, ter da je v povojnem obdobju tradicionalno sirarstvo v Sloveniji bilo potisnjeno na rob. Število tradicionalnih sirov V Sloveniji je popolnoma primerljivo s številom tradicionalnih sirov po pokrajinah Francije, Italije in drugih sirarskih deželah. Pri tem je raznolikost slovenskih sirov praviloma večja, saj se naravne danosti spreminjajo na izjemno kratkih razdaljah. Kako blizu sta Kras in Posočje in kako različen je značaj sirov teh dveh pokrajin. Kako blizu je Bohinj na drugi strani, siri pa spet tako zelo drugačni.

Prve novodobne sirarne na kmetijah so vzniknile nekako ob osamosvojitvi Slovenije. Država ni vedela, kaj bi z nami in nas je na vsak način hotela obravnavati enako kot velike mlekarne, brez upoštevanja naših posebnosti in omejitev, kar nas je skoraj pokopalo. Pritisk inšpekcijskih služb in splošna klima je potisnila večino sirarjev v izdelavo sirov iz pasteriziranega mleka, le po planinah so vztrajali pri surovem mleku. Na srečo smo se še pravočasno zavedeli, da je tisto, kar pomembno loči kmečke sire od industrijskih, prav surovo mleko in tradicionalen način predelave, brez postopkov, ki so običajni v industriji. In seveda lokalnost: mleko je pridelano in predelano večinoma na istem mestu, na kmetiji. Sklicevati se samo na domače, več ne zadošča.

Slovenija je uspela s pomočjo Združenja ohraniti tradicionalno sirarstvo iz surovega mleka, kar je uspelo le redkim v Evropski uniji. Ne glede na zakonodajo, ki izdelavo sirov iz surovega mleka dovoljuje, je takšna izdelava sirov še vedno problematizirana v večini držav Evropske unije. Velika izjema so Francija, Italija, Španija in Portugalska.

Združenju kmečkih sirarjev je uspelo že pred desetimi leti uveljaviti Vodič dobre higienske prakse - metodo notranjega nadzora varne hrane, ki je posebej primerna za sirarne, ki izdelujejo mlečne izdelke iz surovega mleka po tradicionalnih postopkih. Po dolgih letih prizadevanj za večjo prepoznavnost kmečkih mlečnih izdelkov je uspelo nam uveljaviti tudi poseben znak znotraj označbe Izbrana kakovost. Siri, narejeni lokalno, iz surovega mleka so lahko označeni z znakom Izbrana kakovost - kmečki, enako fermentirani mlečni izdelki, ki so narejeni po tradicionalnem postopku, brez homogenizacije. Danes so s tem znakom označeni izdelki več kot 40 sirarjev.

Paradoks današnjega časa je, da je pri vsej oblici hrane, izjemno težko priti do res dobrih živil. Nikoli v zgodovini ni bilo na voljo manj pristne hrane. Evropska unija ugotavlja, da je z zaostrovanjem higienskih standardov v zelo kratkem času izgubila številne tradicionalne izdelke.

Naši siri so naravna hrana s prepoznavnim okusom in vedno več potrošnikov se tega zaveda ter nas teden za tednom obiskuje po tržnicah ali išče naše izdelke na posebnih policah trgovin, včasih žal, dobro skritih.

Po dvajsetih letih doživeti tako razkošje okusov slovenskih sirov je nekaj, kar si je bilo še pred 10 leti težko predstavljati. In to je tisto, kar opogumlja in daje moč za nadaljnje delo. Na koncu koncev v sirarstvu šteje le dober sir, v neštetih oblikah, barvah, vonjih in okusih. Mladi, ki jih je med sirarji vedno več, so zagotovilo, da bodo to bogastvo lahko uživali tudi naši otroci, vnuki in njih otroci. Tako bo izpolnjeno naše poslanstvo, ki je obenem odgovornost do dediščine in obveza do prihodnjih rodov. Naš sir je naš prispevek k okusu tega in upam, tudi prihodnjega sveta.

Hvala za pozornost.

Irena Orešnik

Pozdrav vsem obiskovalcem, gostom, razstavljavcem in donatorjem. Še posebej pa bi pozdravil:

Res je prijeten občutek, ko stopiš v dvorano, kjer se je zbrala družba enako mislečih. Čutim, da smo tukaj ljudje, ki jim srce bije za isto stvar. Vsak od nas si prizadeva, da bi s svojim delom prispeval delež v novem obdobju slovenskega kmetijstva. Pred davnimi skoraj tridesetimi leti smo z osamosvojitvijo in vstopom v EU kmetje ponovno dobili priložnost,da pričnemo odgovorno in samostojno upravljati svoje kmetije in opravljati svojo vlogo v družbi. Lažno ekonomsko in socialno varnost, ki nam jo je nudila stara kmetijska politika, je bilo treba pozabiti in se čez noč postaviti v vlogo kmečkih menedžerjev. Vsi,ki smo bili kakorkoli vpeti v proizvodnjo in predelavo mleka, smo takoj začutili, kaj pomeni skupni evropski trg. Na trgovskih policah se je čez noč pojavila vsa evropska ponudba sirov. Slovenski mlekarji so doživeli hladen tuš in začela se je agonija mlekarske industrije. Iz te stiske se je rodilo Združenje malih sirarjev Slovenije. Nekako nismo mogli razumeti, zakaj se ob bok tej pestri ponudbi na more postaviti tudi naše sirarstvo. Zgodilo se nam je tisto, kar ni bilo predvideno v najbolj črnem scenariju, krč je bil tako hud,da so nam iz trgovin izginili siri, ki so bili že slovenska tradicija in so bili sestavni del naše identitete .Po zaslugi vas, ki danes praznujete z nami, se je ta vlak, ki je drvel v brezno, k sreči ustavil in danes lahko s ponosom ugotavljamo, da se je iz te izkušnje rodilo veliko dobrega. Spoznali smo,da nam novi časi prinašajo veliko novih izzivov, ki jih moramo sprejeti za vsakdanje in z njimi nadgraditi tisto, kar je ostalo dobrega. Na področjih, kjer je imelo sirarstvo tradicijo, je bilo treba ponovno vzpostaviti pogoje, ki so omogočili nov zagon. Ob tem pa se je pojavila tudi nova priložnost za manjše sirarske obrate, ki so s svojo butično proizvodnjo popestrili ponudbo. Novi sirarji smo imeli veliko željo, da pestrost okusov, ki jih pozna evropsko sirarstvo, prinesemo tudi slovenskim ljubiteljem sirov. Začetki so bili skromni. A kupci so kmalu začutili, da je v slovenskem sirarstvu nekaj novega. Pojavili so se prvi ovčji in kozji siri, ki so nas povezali z zibelko evropskega sirarstva, iz ovčjega mleka so bovški fantje ponudili nekaj, kar je bilo že malo pozabljeno, Tolminc je dobil nov zagon, saj so vsi, ki so bili vpeti v kalvarijo kobariške zgodbe, opravili res veliko delo. Bohinc je vstal iz pepela. V Škofji Loki je s trdim delom in predanostjo uspelo ohraniti proizvodnjo. Večji mlekarji pa so se po letih preizkušenj tudi močnejši umestili na slovenski mlekarski trg. Bile so tudi žrtve. Pokopali smo Zbrinca, Kranjsko gaudo pa Nanoški sir. A očitno se je moralo zgoditi tudi to,da smo začutili, da je hudič vzel šalo, da se moramo ljudje, ki želimo slovenskemu kmetijstvu dobro organizirati in s svojim znanjem utreti pot novim idejam, ki bodo okrepile ekonomsko moč kmetij. Združenje kmečkih sirarjev je gotovo svetel zgled, kako s skupnimi močmi premikamo utečena kolesja v pravo smer, ki nam omogoča, da s svojim delom ustvarjamo dobrote, ki so nam v ponos in kupcu v zadovoljstvo. Veliko je bilo narejenega v teh dvajsetih letih. Učili smo se na napakah in nabirali izkušnje doma in v tujini. Najtežje pa je prav gotovo še pred nami. Če ne bomo obšli slovenske nečimrnosti in začutili, da pridobljeno lahko ohranimo in oplemenitimo le s poštenim povezovanjem, se nam lahko prav rado ponovi,kar se nam je v preteklosti že zgodilo. Odnosi v našem združenju me navdajajo z optimizmom in mlada generacija,ki prihaja za nami,ki smo orali ledino,mi s svojim odnosom do sirarskega poklica sporoča,da se za razvoj slovenskega sirarstva ni treba bati. Hvala vsej mladi generaciji,ki je začutila,de bodo le skupaj lahko nadgradili to ,kar so dobili od staršev.

Vem, da ni pravi dan, da obujamo spomine na trdo preizkušnjo slovenskega sirarstva, pa vendar iz tega se je rodilo to, kar danes slavimo. Z radostjo in ponosom se ta večer veselim našega druženja, saj čutim, da so pred nami novi izzivi,ki bodo postavili našo dejavnost v nabor prepoznavnosti slovenskega naroda, ki išče svoje mesto v skupni Evropi.

Milan Brence

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!