Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Razvijanje kompetenc za prihodnje izzive

Razvoj človeških virov je eden najpomembnejših elementov tako za dvig konkurenčnosti kot tudi za uspešno vodenje sodelavcev. Za dobre poslovne rezultate ni dovolj vlaganje v tehnologijo, temveč so potrebna vlaganja v človeške vire, so se strinjali udeleženci današnjega posveta. Dogodek je bil organiziran pod okriljem Strateškega sveta za metalurgijo ter pokroviteljstvom SRIP MATPRO, ki ga vodi GZS.

Razvijanje kompetenc za prihodnje izzive

Portorož, 4. oktober 2018 - Razvoj človeških virov je eden najpomembnejših elementov tako za dvig konkurenčnosti kot tudi za uspešno vodenje sodelavcev. Za dobre poslovne rezultate ni dovolj vlaganje v tehnologijo, temveč so potrebna vlaganja v človeške vire, so se strinjali udeleženci današnjega posveta. Dogodek je bil organiziran pod okriljem Strateškega sveta za metalurgijo ter pokroviteljstvom SRIP MATPRO, ki ga vodi GZS.

"SRIP MATPRO ste v prvi vrsti ljudje, ki poosebljamo znanje, izkušnje in tradicijo ter svoje ideje za uporabo materialov in tehnologij pretvarjate v končne izdelke," je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.

Na lanskem posvetu je bilo med sprejetimi sklepi izpostavljeno, da so kadri ključnega pomena ter da bodo v SRIP-ih pristopili k dolgoročnemu napovedovanju potreb po kadrih in kompetencah, kar bo učinkovito podpiralo pravočasno prilagajanje kadrov na razvojne spremembe. To je bilo tudi narejeno, je povedal Marko Drobnič, predsednik Sveta MATPRO in predsednik uprave TALUM Kidričevo. Izpostavil je tudi nujnosti sistemske podpore.

Gospodarski minister Počivalšek je delovanje SRIP-ov - zlasti z vidika kompetenc, znanja, kadrov - izpostavil kot eno od prioritet ministrstva in jih je večkrat tudi javno zagovarjal, je dejal državni sekretar na MGRT Aleš Cantarutti. Več je treba vlagati v ljudi, znanje, inovativnost, je dodal, kar je eden ključnih izzivov tudi za MGRT. Brez vrhunskih idej, brez vrhunskih strokovnjakov pri nas napredka ne bo, je bil jasen. Izrazil je prepričanje, da karierno platformo res potrebujemo.

Po mnenju predstavnika ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dr. Tomaža Boha pametna specializacija in razvojna pot, izoblikovana v zadnjih letih, ne sme biti odvisna zgolj od ozke peščice ljudi na vrhu ministrstev. Sistem za napovedovanje, kateri kadri so oz. bodo v prihodnje potrebni, mora nastati v dialogu med ključnimi akterji.

Dr. Peter Wostner, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije (SVRK) je poudaril, da v Sloveniji imamo strategijo, ki je v svetu opredeljena kot prava, imamo prioritete (do ravni fokusnih področij in tehnologij) ter imamo kar dobro oblikovane ukrepe. Delamo prave stvari, vendar se premikamo prepočasi. Po njegovem prepričanju alternative industriji 4.0 ni. Prikazal je analizo učinka na delovna mesta. Medtem ko se v naslednjih 5 letih ne bo veliko spremenilo, se bo nato zelo hitro "začelo lomiti". Čez 30 let bo 42 % delovnih mest v Sloveniji izpostavljenih učinkom avtomatizacije. Produktivnost in investicije v znanje je tisto, kar bo ključno determiniralo delovanje v naslednjih 30, 40 letih. Na področju človeških virov je izpostavil karierno platformo za zaposlene, usposabljanje zaposlenih ter nujnost bolj odzivnega izobraževalnega sistema. Med prihodnjimi izzivi je navedel revizijo S4 v letu 2019 ter pogled proti 2030, naslovitev potrebnih strukturnih reform relevantnih za inovativnost, kar doslej ni bilo storjeno - vsaj ne preko S4 pristopa, ter investicije v usposobljenost SRIP-ov.

Andreja Sever, direktorica Službe za razvoj kadrov in izobraževanje GZS, je spregovorila o mozaiku podpornega okolja GZS za razvoj kadrov SRIP MATPRO. Posebej je izpostavila Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino v OŠ in starše, ki bo letos 22. novembra ter opozorila na pomen poklicnega izobraževanja in vajeništva. Dotaknila se je tudi karierne platforme, usmerjene v dolgoročno napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah ter pravočasen razvoj kompetenc za razvojne izzive. Ko bo razvita, je mišljena kot podpora delodajalcem pri razvoju kadrov, pa tudi podpora mladini in odraslim pri vodenju kariere. Hkrati pa bo orodje države za oblikovanje politik na področju izobraževanja in zaposlovanja.

Krovna koordinatorka SRIP MATPRO Vesna Nahtigal je spregovorila o nadaljnjih aktivnostih skupnega razvoja kadrov SRIP MATPRO. Med drugim načrtujejo do konca leta dati vsaj tri pobude za pripravo novih in/ali dopolnitev obstoječih poklicnih standardov, izobraževalnih programov na celotni vertikali izobraževanja.

Izjave koordinatorjev aktivnosti pri oblikovanju modela kompetenc znotraj SRIP MATPRO

Ines Gergorić z GZS: Skozi razvoj avtomobilske industrije - od katrce, ki je imela ravna stekla … do električnega avtomobila, ki ima oblikovana stekla, varnostno kletko … je mogoče opazovati, kako so se razvijali materiali. Kaj bo v prihodnje, ne vemo. Lahko pa predpostavljamo, da bo šel razvoj z enako dinamiko naprej … ne glede na to, kakšne tehnologije, materiale bomo imeli, vedno delo opravijo ljudje. Dobre od odličnih kadrov ločijo "soft skills" … Karierna platforma – napovedovanje potreb po kompetencah - se začne pri podjetjih, ki opredelijo potrebe na trgu dela. Nujen je doprinos institucij znanja, univerz in razvojnih institucij … Želimo vpeljati dopolnitve izobraževalnega sistema, glede na to, kar meni stroka, razvoj, podjetja.

dr. Bojan Podgornik z Inštituta za kovinske materiale: Skozi analize svetovnih trendov, prebojnih tehnologij, skušamo napovedati prihodnji razvoj. Nato smo preko razgovorov s slovenskimi podjetji in analizo našega trga ugotovili, kje ima Slovenija, predvsem tudi prek povezovanja v nove verige vrednosti, potencial. Ta je na primer pri aditivnih tehnologijah ... Sprememba študijskega programa ni od danes na jutri. Kar sedaj spremenimo, se bo poznalo šele čez nekaj let. Moramo upoštevati kompetence, ki bodo potrebne čez 5, 10 let … Zato apel odločevalcem, da ne moremo stihijsko ukinjati programov, ki v določenem trenutku nimajo dijakov, študentov.

Prof. dr. Jožef Medved, Oddelek za materiale in metalurgijo, Naravoslovno tehnična fakulteta Univerze v Ljubljani: Nove tehnologije so izredno pomembne tudi za izobraževalne sisteme ... Veliko naših podjetij je razvojni dobavitelj. Če bomo šli z boljšim tempom naprej, bomo lahko zelo uspešni.

dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta: Zanimivo je ugotoviti, kakšne so skupne točke med podjetji, ki smo jih obiskali. Pokazalo se je, kje vse so kompoziti. … Imamo čudovite igralce, ki delajo čudeže iz tega, kar imajo na voljo. Veliko je tudi takih, ki jih vprašaš, ali bi želeli biti liderji na svojem področju, pa tega ne želijo ... 3R (reuse, remanufacture, recycle): "Reuse, remanufacture" nam je trenutno totalna tujka. Morda to lahko delaš v svojem gospodinjstvu, na industrijskem nivoju pa ne gre dobro. To je izziv. Bo pa potreben inženirski razvoj, spremembe. Z "recycle" se ukvarjamo, čeprav ne najbolj uspešno. Da bi to lahko bolje naredili, je treba že na začetku upoštevati, kaj bo na koncu življenjskega cikla izdelka. Potrebni so strokovni kadri na vseh ravneh.

Izjave nekaterih predstavnikov podjetij, vključenih v SRIP MATPRO

Stanislav Jakelj, SIJ ACRONI: V podjetju in v celi skupini se srečujemo s pomanjkanjem strokovnega kadra tako po znanju kot kompetencah. Mlade želimo spodbuditi, da se bodo začeli zanimati za tehnične poklice. Pomoč bi bil pristop šolskega sistema, ki bi se usmeril tudi v to, da bi se spodbujala tehnika v samem programu izobraževanju. Vzpodbujati bi bilo treba to že v nižjih razredih OŠ, seveda pa tudi kasneje. Problem je, da se mladina pogosto ne odloča za tehnične programe.

Nina Potočnik, Impol: Namen KOC je, da išče skupne točke med večjimi in manjšimi podjetji, ki so v KOC, in razvijamo kompetence zaposlenih, ki so že v tem sistemu ... Bazen tehničnega kadra je premajhen, dijaki, ki gredo v tehnične poklice, je v povprečju manj kakovosten, kot bi si želeli … Strokovnjaki najbolj pogrešajo vedenjske kompetence – manjka želje po iskanju rešitev, inoviranju … da vidiš problem in se ga znaš sam lotiti, da vložiš sebe.

Igor Zupan, ELAN: Vsi uporabljamo kompozite. V Sloveniji ne vzgajamo kadra, kot bi ga potrebovali. V podjetjih moramo svoje ljudi sami vzgojiti. Da dobiš dobrega inženirja, rabiš 5 do 10 let. Ni problem dodatno usposabljati ljudi. … Vendar, če ne bo celovitega izobraževalnega programa, nam bo slabo pisalo.

Vlasta Stojak, TALUM: Gospodarstvo in izobraževalne institucije sta neločljivo povezani. Povezava teče v obeh smereh. Imamo vrzeli v izobraževalnih programih. Nekateri programi iz matrike so izginili, … Sedanji zaposleni moramo danes začeti s prenosom kompetenc, pridobivanjem novih znanj, ne moremo čakati, da se krog skozi izobraževalni sistem obrne skozi mlade. Pogrešamo bazična znanja na primarni ravni. Gospodarstvo in šolski sistem moramo videti isti cilj, da privabimo dijake.

Mag. Tajda PeliconVodja za strateško komuniciranje

Gospodarska zbornica SlovenijeSlužba za strateško komuniciranje in marketingDimičeva ulica 13, 1504 Ljubljanat:01 5898 136m:041 397 194e:tajda.pelicon@gzs.siw:www.gzs.si

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!