Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Vabilo na predstavitev novih Beletrininih knjig

Vljudno vas vabimo na predstavitev knjig, ki so nedavno izšle pri Beletrini. Predstavitev bo vpetek, 26. oktobra, ob 11. uri v knjigarni Beletrina (Novi trg 2). Pridružili se nam bodo avtorja Dušan Jovanović in Lenart Zajc, prevajalka Jana Unuk, avtor spremne besede dr. Matevž Kos, urednica Špela Pavlič in direktor založbe Beletrina Mitja Čander.

Drage novinarke in novinarji,Vljudno vas vabimo na predstavitev knjig, ki so nedavno izšle pri Beletrini. Predstavitev bo vpetek, 26. oktobra, ob 11. uri v knjigarni Beletrina(Novi trg 2). Pridružili se nam bodo avtorjaDušan JovanovićinLenart Zajc, prevajalkaJana Unuk, avtor spremne besededr. Matevž Kos, urednicaŠpela Pavličin direktor založbe BeletrinaMitja Čander.Predstavili bomo knjige:Dušan Jovanović:Na stara leta sem vzljubil svojo mamo(avtobiografija, eseji)Lenart Zajc:Američanka(roman)Lojze Kovačič:Prišleki(roman, ponatis)Dževad Karahasan:Seme smrti(roman)O knjigah:Dušan Jovanović,Na stara leta sem vzljubil svojo mamoKnjiga Dušana Jovanovića z naslovomNa stara leta sem vzljubil svojo mamoje žanrski hibrid eseja, avtobiografije in memoarjev. V njej se avtor posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim.Toso na eni strani njegovi sodobniki, umetniški kolegi, pa tudi po vsem svetu prepoznavne kulturne in politične ikone, kot so Rade Šerberbedžija, Brigitte Bardot, Silvio Berlusconi, na drugi strani pa tudi ljudje iz avtorjevega intimnejšega, osebnega prostora. Posamezni portreti se prepletajo z avtorjevimi spomini na otroštvo, odraščanje, vojaščino, profesionalno in družinsko življenje. Knjiga Dušana Jovanovića tako sestavlja mozaik vtisov in osebnih izkušenj, hkrati pa odkrito spregovori tudi o avtorjevem odnosu do najrazličnejših aktualnih in brezčasnih tem.Dušan Jovanović(1939)je eden najbolj plodovitih v Sloveniji delujočih dramatikov in gledaliških režiserjev. Za svoje delo je prejel tako nagrado Prešernovega sklada (1979)kot Prešernovo nagrado (1990), je tudi večkratni dobitnik Grumove nagrade.Lenart Zajc,AmeričankaOsrednja pripoved romanaAmeričankase odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme. Gledališče bi sicer že zdavnaj propadlo, če Iztoku ne bi pomagala njegova sestra dvojčica, odvetnica Ava, ki je specializirana za gospodarsko pravo in prevzeme podjetij. Teater je povezala z ameriškim poslovnežem, ki je v Sloveniji prevzel podjetje, obenem pa je skušal najti zaposlitev za svojo mlado, vsega naveličano ženo Jenny, igralko, ki je na Broadwayu doživela polom. Jenny se nazadnje zaplete v romanco z Iztokom, njen mož pa izgubi življenje v skorajda komični nesreči. Da pa so stvari lahko še bolj zapletene, poskrbi Ava, ki Teater za svojega naročnika, srbskega tajkuna, vplete v nelegalno tihotapljenje umetnin iz Srbije v območje Schengna. Zgodba, v kateri se prepletajo ljubezen, kriminal in boj za golo preživetje kulturnih ustvarjalcev, ujetih v mlinsko kolesje sodobne birokracije, je ne glede na eksistencialno težo pripovedi napisana zabavno, duhovito, kljub temu pa bralca ves čas sili v razmislek o temeljnih eksistencialnih in etičnih vprašanjih.Lenart Zajc(1967)je avtor sedmih proznih literarnih del, med njimi romana5 do 12(1998), ki je bil uvrščen v ožji izbor za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec, in romanaZguba(2001), ki se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Njegove kratke zgodbe najdemo v raznih antologijah, napisal pa je tudi več scenarijev za lutkovne predstave za otroke in mladino. V letu 2013 se je pridružil slovenskemu vstajniškemu gibanju kot eden ustanovnih članovMreže za neposredno demokracijo. Je tudi idejni očeprojektaVključujemo in aktiviramo(ViA), ki s podporo evropskih sredstev poteka pod okriljem Javne agencije za knjigo.Lojze Kovačič,PrišlekiPrišlekeLojzeta Kovačiča so literarni kritiki in teoretiki ob priložnostni anketi izbrali za najboljši slovenski roman dvajsetega stoletja.Prišlekiso tisti veliki tekst, o katerem smo toliko razpredali. Njegova presenetljivost je v tem, da se ne ukvarja z vojno preko bojev, ampak jo motri skozi oči dečka. Intone kakršnegakoli. Ko je bil Kovačič star deset let, je bila družina izgnana v Jugoslavijo in šele tukaj se je prvičsrečal s slovenščino, pa tudi z revščino, družinskimi nesrečami in bojem za golo preživetje. Kovačičeva freska govori o tujstvu, prišlekovstvu, naseljevanju v jezik ter hkratni volji do življenja.Prišlekiso veliki tekst o slovenski zgodovini tik pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej.Lojze Kovačič(1928−2004)je ne samo po anketnih preverjanjih, opravljenih ob milenijski vročici, ampak tudi s širšim soglasjem poznavalcev slovenske literature vodilni mojster pripovedne proze dvajsetega stoletja. Ob njegovih romanih pa ne gre prezreti tudi navidez drugotne, esejistične dejavnosti. Slovenski, evropski in svetovni klasik.Dževad Karahasan,Seme smrtiRomanSeme smrtipredstavlja prvi del trilogijeO čem pripoveduje pepel(2015), ki jo poleg omenjenega sestavljata še romanaTolažba nočnega nebainVonj po strahu. Vsak od romanov predstavlja zaključeno celoto, skupaj pa tvorijo življenjsko zgodbo slavnega Omarja Hajama (1048–1131). V prvem delu nas pripoved popelje v islamski srednji vek in nam predstavi mladost slavnega perzijskega znanstvenika, matematika, astronoma, filozofa, mistika in pesnika. Glavni zaplet knjige je osredotočen na policijsko preiskavo, pri kateri sodeluje mladi Hajam. Gre za smrt očeta Hajamovega prijatelja Feriduna, krivec za smrt pa je nepričakovano odkrit v pokojnikovi ožji družini. A policija preiskavo opusti. RomanSeme smrtise tako v svojem izhodišču opira na zvrst kriminalnega romana. Pisateljeva postmodernistična naracija mu omogoča številna odstopanja od zgodovinskih dejstev in ugotavljanje številnih podobnosti med nevarnimi fundamentalističnimi časi, v katerih je veliki pesnik živel, in sedanjostjo.Dževad Karahasan(1953) je bosanski romanopisec, dramatik, esejist in profesor dramaturgije ter zgodovine drame in gledališča. Je avtor številnih dram, najbolj pa je zaslovel z romani:Vzhodni divan(1989, slov. 2007),Šahrijarjev prstan(1996),Sara in Serafina(1999, slov. 2011),Nočni shod(2005, slov. 2011),O čem pripoveduje pepel(2015).Piše kratko prozo: Poročila iz temne dežele(2007)in eseje:O jeziku in strahu(1987),Knjiga vrtov(2002). Prejel je številne literarne nagrade, mdr. nagrado za najboljši jugoslovanski roman leta 1990, Herderjevo nagrado (1999), nagrado Vilenica (2010), Goethejevo nagrado (2012).Prijazno vabljeni!Copyright © 2018 Beletrina, zavod za založniško dejavnost, Vse pravice pridržane.

Foto: Beletrina

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!