Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Zapirajmo snovne tokove

V okviru projekta Retracking je danes na GZS potekala delavnica, na kateri so spregovorili o izzivih, ki jih prinaša nova zakonodaja o ravnanju z odpadki in prehod v krožno gospodarstvo za področje izdelkov, ki vsebujejo polimerne kompozite, utrjene s steklenimi vlakni. Dogodka se je udeležilo okoli 30 predstavnikov različnih dejavnosti in tudi drugih zainteresiranih institucij za tovrstno tematiko.

Zapirajmo snovne tokove

Ljubljana, 25. oktober 2018 – V okviru projekta Retracking je danes na GZS potekala delavnica, na kateri so spregovorili o izzivih, ki jih prinaša nova zakonodaja o ravnanju z odpadki in prehod v krožno gospodarstvo za področje izdelkov, ki vsebujejo polimerne kompozite, utrjene s steklenimi vlakni. Dogodka se je udeležilo okoli 30 predstavnikov različnih dejavnosti in tudi drugih zainteresiranih institucij za tovrstno tematiko.

O razvrščanju odpadkov, ki vsebujejo polimerne kompozite, utrjene s steklenimi vlakni (GFRP), je spregovorila Janja Leban, GZS. Predstavila je katalog GFRP odpadkov, ki je bil pripravljen v okviru projekta in pojasnila načine razvrščanja odpadkov na konkretnih primerih v luči novih, letos aprila objavljenih, tehničnih smernicah Komisije o razvrščanju odpadkov.

Izdelki iz GFRP imajo dolgo življenjsko dobo. Uporabljajo se v gradbeništvu, pomorstvu, transportu in kemijski industriji, z njimi se srečamo tudi v široki potrošnji oziroma gospodinjstvih. Antonija Božič Cerar, GZS, je povedala, da "delovni dokument komisije, ki spremlja Evropsko strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu, navaja, da na ravni Evrope konec življenjske dobe doseže okoli 80.000 rekreacijskih čolnov na leto, od teh se jih samo okoli 2.000 razstavi, precejšnje število jih je zapuščenih, kar lahko konča v morjih in postane morski odpadek". Priložnosti krožnega gospodarstva je možno iskati v izoblikovanju novih poslovnih modelov, ki temeljijo na dolgoročnem partnerstvu in sodelovanju s kupci in drugimi deležniki vrednostne verige teh izdelkov na temeljih medsebojnega zaupanja.

Poseben izziv krožnega gospodarstva predstavlja sledenje izdelkom, kar olajša povratno logistiko in omogoča zapiranje snovnih tokov. To je na konkretnem primeru predstavil Marko Petelin, Infordata. Poudaril je vlogo digitalizacije pri vzpostavitvi pogojev za krožno gospodarstvo in nabor informacij, ki bi lahko sestavljali "potni list" izdelkov in odpadkov, ki vsebujejo GFRP, s katerimi bo možno vzpostaviti bolj učinkovit sistem njihovega zbiranja in reciklaže.

O proizvodnji, uporabi in reciklaži stekloplastike in možnostih uporabe recikliranih materialov v gradbeništvu pa je spregovoril Janez Bernard, ZAG. Povedal je, da bi se tovrstni materiali, odvisno od gostote in s tem povezanimi mehanskimi lastnosti, lahko uporabljali za izdelavo pohištva, sanitarne opreme, zunanjih oblog stavb, pa tudi za toplotno izolacijo.

O projektu Retracking

V okviru projekta Retracking razvijamo konkurenčni model za pravilno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo polimerne kompozite, utrjene s steklenimi vlakni (GFRP). Z izboljšano prepoznavnostjo in sledljivostjo snovnega toka bomo ustvarili pogoje za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Projekt poteka v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija, sofinancira ga Evropski sklad za regionalni razvoj.

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!