Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Izjava za javnost ob evropskem dnevu proti spolni zlorabi otrok

Na pobudo Slovenije je Svet Evrope pred nekaj leti 18. november razglasil za Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Svet Evrope letošnji dan obeležuje posebej v luči prepoznavanja spolnih zlorab, ki se otrokom dogajajo v športu. Do spolne zlorabe otrok pa v največji meri, kar v 85 odstotkih, prihaja v družinah, zlorabe trajajo več let in v večini primerov niso nikoli razkrite.

Na pobudo Slovenije je Svet Evrope pred nekaj leti 18. november razglasil za Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Svet Evrope letošnji dan obeležuje posebej v luči prepoznavanja spolnih zlorab, ki se otrokom dogajajo v športu. Do spolne zlorabe otrok pa v največji meri, kar v 85 odstotkih, prihaja v družinah, zlorabe trajajo več let in v večini primerov niso nikoli razkrite.

Na Društvo SOS telefon se v zadnjih nekaj letih vsako leto obrača več žrtev spolnih zlorab. Srečevanja z njimi kažejo, da zaupanje v pravosodni sistem in sistem pomoči nasploh, pada, saj še vedno ni dovolj senzibilnosti ob pogovorih z otroki, z njimi se opravi (pre)več razgovorov, postopki se vlečejo leta, obsodilnih sodb je malo, ravno tako kakovostne pomoči za tiste, ki so preživeli spolno zlorabo. Nemalokrat se storilci nad žrtvami izživljajo tudi po razkritju spolne zlorabe, in sicer z zalezovanjem, nadzorovanjem, ustrahovanjem... Pritisk nad otrokom in nezlorabljajočim staršem, v naših primerih je to v glavnem mati, je nepredstavljiv tudi v primerih, ko so ponovno vzpostavljeni stiki otroka z očetom, ki mu zloraba ni bila dokazana. Dokazati spolno zlorabo pa je izjemno težko; v enem od primerov je npr. otrok izpovedal o zlorabi, stroka je prepoznala in potrdila travmatične posledice, vendar do obsodilne sodbe vseeno ni prišlo.

Da bi preprečili te zločine, ki preživele s svojimi posledicami spremljajo vse življenje, je pomembno, da si ne zakrivamo oči pred realnostjo o pogostosti spolnih zlorab nad otroki, saj je glede na statistiko vsaka 3. deklica in vsak 5. deček v EU žrtev spolne zlorabe. Nujno je, da poskrbimo za preventivo že v vrtcih in šolah, da ozaveščamo starše, pedagoško osebje in otroke, kar doslej v Sloveniji ni praksa. Pomembna je hitra, učinkovita in strokovna zaščita otrok, nudenje kakovostne pomoči po razkriti zlorabi otroku in bližnjim podpornim osebam ter dosledno kaznovanje storilcev. Prenehati je treba s prelaganjem krivde ter odgovornosti na žrtve, ki se že tako same počutijo krive, osramočene, umazane, izdane. Z večjo ozaveščenostjo o spolni zlorabi otrok, o tem, da je potrebno o zlorabi spregovoriti, jo prijaviti in biti preživelim v podporo, bo tabu spolne zlorabe padal. Z otrokom prijaznimi postopki, ki upoštevajo njegovo integriteto, dostojanstvo, koristi in pravice, se bo postopno povečalo zaupanje v sistem. Število prijavljenih primerov ne bo padalo, temveč se bo povečevalo. Če se število prijavljenih primerov manjša, kot kaže statistika v Sloveniji, se moramo nujno vprašati, kaj v sistemu ne deluje. Tudi Slovenijo zavezuje Lanzarotska konvencija, ki govori tudi o izobraževanju otrok v zvezi s spolno zlorabo, o nujnosti izobraževanja vseh institucij, ki prihajajo v stik s tem vprašanjem, praksa pa kaže, da je vse premalo oziroma skoraj ni ustrezno izobraženih strokovnjakov_inj, ki bi pogovore z otroki opravili strokovno in z veliko mero senzibilnosti.

Spolna zloraba se običajno ustavi samo ob prijavi, ko se storilcu jasno postavi meja. Praksa pa žal kaže, da so otroci nemalokrat ponovno travmatizirani ravno v postopkih, ki so namenjeni njihovi nadaljnji zaščiti, kjer empatija in sočutje pogosto nimata prostora, pa čeprav gre za otroka.

Naj zaključimo z mislimi deklice, ki je preživela spolno zlorabo:

“Hodim po cesti. Dolga je. Ne vidim konca. Kje se bo končala? Vse sem povedala... Vse. No, ne čisto vsega. Nekatere stvari bodo ostale v meni. Za vedno.

Niso mi verjeli. Rekli so, naj povem, vse naj povem, da je treba, da se ne bi več zgodilo in da bo kaznovan. Povedala sem. No, ne vsega, ker nisem zmogla... Ampak mi niso verjeli. Verjeli so mi, da me je tepel. Ni se videlo, kje. Vedno je udaril tako, da se ni videlo. To so mi verjeli. Vsaj to... Niso pa verjeli, ko sem jim povedala, kako je segal pod moje hlačke, kako je legal k meni, kako... Ne, nisem vsega povedala. Morda še sreča, da nisem. Če bi povedala vse, mi tudi tistega ne bi verjeli. Bom kdaj pozabila? Rada bi pozabila. Pa me vsakokrat znova pokličejo in moram ponavljati eno in isto zgodbo. Tej teti, onemu stricu... In obljubijo, da bo bolje. Želim si, da drugi otroci ne bi doživeli tega, kar sem doživela sama. Da jih nihče ne bi zlorabil in da ne bi morali ponavljati zgodbe znova in znova in znova.”

Družba ob spolnih zlorabah otrok ne sme ostati ravnodušna, obenem pa je potrebno paziti, da ne postane celo okrutna do tistih,ki potrebujejo največ zaščite – do otrok, ki jim je bila s spolno zlorabo vzeta možnost otroštva z veliko začetnico. Spolna zloraba se sama od sebe ne bo ustavila, če zanjo veste, obvestite policijo, center za socialno delo in se obrnite na nevladno organizacijo.

Maja Plaz, predsednica

Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja

Ljubljana, 13. 11. 2018

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!