Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

NIKOLI PREZGODAJ, NIKOLI PREPOZNO!

21. november 2018 – Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni - KOPB

- KOPB je pogosta bolezen, ki jo lahko preprečimo in tudi zdravimo.

- Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB že četrti najpogostejši vzrok smrti, vendar napovedi kažejo, da bo bolezen žal še napredovala po lestvici.

- Nastane zaradi vdihovanja dima – v našem okolju najpogosteje zaradi kajenja, lahko tudi zaradi odprtih kurišč, onesnaženja.

- Odkrijemo jo pri odraslih, po 40 letu. Bolnikov s KOPB naj bi bilo v Sloveniji med 40.000 in 80.000.

- Pri več kot polovici bolnikov bolezen ostaja neodkrita, čeprav lahko z dostopnim merjenjem pljučne funkcije (spirometrijo) bolezen odkrijemo.

- Svetovni dan KOPB obeležujemo 3.sredo v novembru, letos 21.novembra pod geslom: Nikoli prezogaj in nikoli prepozno!

Nikoli ni prezgodaj, da opravite test pljučne funkcije!

In nikoli ni prepozno, da naredite korak naprej k boljšemu počutju!

Ste pred zimo že poskrbeli za svoj avto, za zimsko opremo? Pri teh opravilih smo izredno skrbni. Da le ne zamudimo pravega trenutka, čakamo v vrstah zadnji dan ali pa se ob stalnem opominjanju z vseh strani z olajšanjem spomnimo, da smo to opravili že 14 dni nazaj.

Kdaj pa pomislimo nase, na svoje zdravje? Ponavadi takrat, ko nas naše telo spomni na to in ti opomini običajno niso preveč prijetni. Bolečine, kašelj, nemoč, vročina, divje bitje srca.. vsak naš organ nas spomni na svoj način!

Pljuča pa so v tej vlogi izredno izredno potrpežljiva. Začnejo nas opominjati šele, ko jih je skoraj polovica že okvarjenih.

Da ne pozabimo na njih vsako tretjo sredo v novembru, tokrat 21. novembra obeležujemo Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni – KOPB.

Pljuča imajo namreč dve veliki posebnosti. Ena od njih je žal posebnost, da se ne obnavljajo. Ko so poškodovana, taka ostanejo ali pa se poškodba še povečuje, če ne odstranimo vzroka zanjo.

Druga posebnost pa je velika dihalna rezerva, da smo lahko pripravljeni na trenutke, ko bomo rabili več diha, recimo pri športu, telesni aktivnosti. Če nismo telesno aktivni, niti ne opazimo, kako naša pljuča izgubljajo to rezervo, postopoma, brez posebnih opozoril. Spremembo opazimo šele takrat, ko nas situacija prisili, da stopimo hitreje, se povzpnemo po stopnicah namesto z dvigalom, se s prijatelji odpravimo na sprehod..In takrat se nam vse stopnice zdijo višje, klanci prestrmi, prijateljevi koraki prehitri, razdalje večje...

KOPB je torej bolezen, ki se začne potiho in napreduje počasi in vztrajno. Njene zgodnje znake pogosto pripišemo staranju ali slabši fizični kondiciji. Bolezen lahko vodi v hudo invalidnost, zato je zgodnje odkrivanje in zdravljenje ključnega pomena pri ohranjanju kakovosti življenja.

Najpogostnejši bolezenski znak pri KOPB je težka sapa (dispneja, naduha). V začetku se pojavlja prevsem med telesnim naporom in zmanjšuje bolnikovo zmožnost za običajna vsakodnevna opravila. Težka sapa se razvija postopoma, zato ne pritegne bolnikove pozornosti, čeprav je pljučno delovanje takrat že precej oslabljeno. Običajno jo bolniki pripišejo staranju in se počasi začnejo izogibati telesnim naporom, ostajajo doma, se ne družijo z bolj aktivnimi prijatelji. Ko bolezen preide v hudo stopnjo, jim že najobičajnejše aktivnosti, kot sta sedenje in hranjenje, pomenjo izreden napor. V tej stopnji se morajo bolniki pogosto zdraviti s kisikom na domu, kar pomeni, da je omejeno njihovo gibanje. Takih bolnikov je v Sloveniji več kot 500, vseh bolnikov s KOPB pa med 50.000 in 100.000!1

KOPB še vedno ostaja bolezen, ki se ji posveča premalo pozornosti. Bolezen ostaja pri več kot polovici bolnikov dolgo neodkrita, saj bolniki svoje simptome, predvsem težko sapo, pripišejo staranju ali pa imajo celo občutek krivde zaradi kajenja, ki je glavni vzrok za pojav te bolezni. Pomembno pa je, da zdravljenje začnemo čimprej. Najučinkovitejši ukrep je prenehanje kajenja.Pljuča so organ, ki se ne obnavlja, zato škode ne moremo popraviti, lahko pa bolnikom vseeno učinkovito pomagamo.

Dolgodelujoča zdravila, ki širijo dihalne poti, so osnova zdravljenja KOPB. Delujejo tako, da vam razširijo dihalne poti in s tem olajšajo dihanje, hkrati pa zmanjšajo tudi pojav poslabšanj, ki bolnike s KOPB močno prizadanejo in pospešijo napredovanje bolezni. Zdravila za KOPB so najbolj učinkovita, če zdravljenje začnemo v zgodnji stopnji bolezni, jemati pa jih je potrebno vsak dan ne glede na počutje (podobno kot pri povišanem krvnem tlaku in sladkorni bolezni).

Bolniki s KOPB lahko največ naredijo zase, če upoštevajo zdravnikova navodila glede jemanja zdravil, prenehajo kaditi in ostanejo čimbolj aktivni. Že 15 minut sprehoda na dan lahko naredi pomembno razliko! Prijatelji in družina lahko nudijo bolnikom veliko podporo, ko jih spodbujajo k zmerni telesni aktivnosti, pomagajo pri hišnih opravilih in poskrbijo za ustrezno, zdravo prehrano. KOPB je na tak način mogoče učinkovito obvladati!

Ob Svetovnem dnevu KOPB vas zato želimo povabiti k sodelovanju pri ozaveščanju o bolezni, njenih simptomih in zgodnjemu odkrivanju. Vabimo vas na brezplačno spirometrijo, kjer bomo skupaj z medicinskimi sestrami, zdravniki in Društvom pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije ponudili več informacij o KOPB. Le z boljšim obveščanjem, bomo lahko dosegli njeno zgodnejše odkrivanje in lažje življenje bolnikov s KOPB.

Nikoli ni prezgodaj, da opravite test pljučne funkcije!

In nikoli ni prepozno, da naredite korak naprej k boljšemu počutju!

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!