Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Jutri se na Bledu začenja Slovenski endokrinološki kongres_poročilo z današnje tiskovne

Jutri se bo na Bledu začel tri dnevni Slovenski endokrinološki kongres, ki ga vsaka štiri leta pripravi Združenje endokrinologov Slovenije za tisto zdravstveno stroko, ki se je endokrinologija, kot najširša veda medicine, neposredno dotika.Endokrinologom, diabetologom, pediatrom, onkologom, internistom, ginekologom, družinskim zdravnikom in nevrologom, bodo novosti in aktualno problematiko s področja endokrinologije, diabetesa in presnovnih bolezni predstavili ugledni tuji in domači znanstveniki.

Ljubljana, 21. novembra 2018

Jutri se bo na Bledu začel tri dnevni Slovenski endokrinološki kongres, ki ga vsaka štiri leta pripravi Združenje endokrinologov Slovenije za tisto zdravstveno stroko, ki se je endokrinologija, kot najširša veda medicine, neposredno dotika.Endokrinologom, diabetologom, pediatrom, onkologom, internistom, ginekologom, družinskim zdravnikom in nevrologom, bodo novosti in aktualno problematiko s področja endokrinologije, diabetesa in presnovnih bolezni predstavili ugledni tuji in domači znanstveniki. Na slavnostnem odprtju se bo več kot dvesto udeležencev kongresa poklonilo letošnjemu dobitniku Mahkotovega priznanja za življenjsko delo na področju endokrinologije, prof. dr. Janezu Prežlju.

Najuglednejši tuji znanstveniki bodo letošnjemu kongresu dali pečat z dragocenimi spoznanji dolgoletnih raziskav, med katere na prvem mestu sodipredstavitev genske terapije redke bolezni, ki prizadene živčevje in nadledvično žlezo pretežno pri dečkih.Prof. dr. Tadej Battelinoodkritju raziskav, ki so jih izvedli na Harvardski univerzi, pripisuje dragocen doprinos tudi za slovenske bolnike.Adrenolevkodistrofija je redka genetska bolezen, ki najhuje prizadene dečke. Okvarjen gen na kromosomu X povzroči kopičenje maščobnih kislin, ki poškodujejo zaščitne mielinske ovojnice možganskih celic, kar vodi v hudo kognitivno in motorično prizadetost. Bolezen se običajno konča smrtno, večinoma v manj kot 10 letih od postavitve diagnoze. Harvardska prebojna raziskava, ki je bila nedavno objavljena v New England Journal of Medicine, kaže, da so s pomočjo genske terapije uspeli učinkovito zaustaviti napredovanje bolezni pri skoraj 90% vključenih bolnikov.Na današnji tiskovni konferenci Združenja endokrinologov Slovenije jeprof. dr. Tadej Battelinopoudaril:"Na področju genske diagnostike v Sloveniji prav nič ne zaostajamo za svetom. Prej nasprotno. Drugo področje je gensko zdravljenje, o katerem se že nekaj časa govori in za katerega je Evropska agencija za zdravila odobrilapetgenskih zdravljenj. Med drugim za novorojeno bolezen presnove - adrenolevkodistrofijo, pri kateri so povečane dolgoverižne maščobne. Slovenija bo med prvimi centri v Evropski skupnosti, ki bo aktivno vključena vto, povsem novo obliko zdravljenja."

Kronični zapleti sladkorne bolezni so tisti, ki predstavljajo največje breme za posameznika in družbo. Zato boeden od vrhuncev kongresaobravnava nekaterih zapletov sladkorne bolezni, ki je z epidemiološkega vidika najpomembnejša presnovna bolezen v Sloveniji in svetu, saj prizadene čez 6 odstotkov prebivalstva, veliko pa je bolnikov, pri katerih bolezni še niso odkrili, a pri njih okvare organov že nastajajo.Prof. dr. Vilma Urbančič Rovanpojasnjuje:"V razvitem svetu je največ slepote posledica diabetične okvare očesne mrežnice, največji delež bolnikov s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo dializno zdravljenje, so sladkorni bolniki, več kot polovica vseh netravmatskih amputacij spodnjih okončin je napravljenih na osebah s sladkorno boleznijo. Za preprečevanje kroničnih zapletov ni dovolj le skrbno urejanje glukoze v krvi, ampak je potreben skrben nadzor nad vsemi dejavniki tveganja: dobro vodenje arterijske hipertenzije, hiperlipidemije, zdrav življenjski slog, skrb za primerno telesno težo, opustitev kajenja, skratka, celostna obravnava bolnika. Tak pristop je potreben že takoj ob odkritju sladkorne bolezni, zaradi pojava, ki ga imenujemo "glikemični spomin". Čeprav je sladkorna bolezen dolgo veljala kot sinonim za pospešeno aterosklerozo in povečano srčno-žilno ogroženost, izsledki nedavno objavljene švedske raziskave v New England Journal of Medicine kažejo, da je pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo vrednosti vseh petih dejavnikov v ciljnem območju, tveganje akutnega miokardnega infarkta, možganske kapi ali prezgodnje smrti enako kot v splošni populaciji."

Sladkorna bolezen in debelost sta najpogostejša povzročitelja pomanjkanja pomembnega moškega hormona - testosterona v telesu. Predsednica Združenja endokrinologov Slovenije in organizacijskega odbora Slovenskega endokrinološkega kongresa,Prof. dr. Marija Pfeiferizpostavlja najnovejša dognanja glede varnosti, tveganj in učinkovitosti zdravljenja s testosteronom. Rezultati s placebom kontrolirane dveletne raziskave nadomestnega zdravljenja s testosteronom:"Pri debelih bolnikih s sladkorno boleznijo smo dokazali ugodne učinke nadomestnega zdravljenja s testosteronom na urejenost presnove krvnega sladkorja, zmanjšanje zamaščenosti jeter, izboljšanje delovanja in debeline stene velikih arterij in izboljšanje spolne funkcije."

Najpogostejša endokrina bolezen žensk v rodni dobi je sindrom policističnih jajčnikov. Posebno pozornost letos na kongresu tej bolezni posvečajo z vidika presnovnih motenj, ki pogosto spremljajo sindrom. Osvetlili ga bodo z razlago kompleksnih povezav med črevesjem in možgani, prikazali možnosti zdravljenja, ki je vedno prilagojeno bolnici in njenim glavnim težavam, ki so poraščenost, neredne menstruacije, neplodnost."Najnovejša dognanja s področja presnovnih zapletov pri sindromu so pokazala, da je za nastanek motenj odločilno življenjsko obdobje zarodka in zgodnjega otroštva. Zanimivo je, da imajo moški s premalo testosterona podobne motnje v presnovi in v telesni sestavi kot ženske s preveč testosterona,"razkrivaprof. dr. Marija Pfeifer.

Med najpogostejše endokrine bolezni sodi tudi primarni hiperparatiroidizem. Zanj je značilna zvečana raven kalcija v krvi zaradi čezmernega izločanja paratiroidnega hormona iz ene ali več obščitnic, kar vodi v številne zaplete. Pogosto so prizadete kosti z večjim tveganjem za vse vrste zlomov, pojavijo se lahko tudi ledvični kamni. Predsednik programskega odbora Slovenskega endokrinološkega kongresa,Prof. dr. Tomaž Kocjan:"Bolezen zelo enostavno prepoznamo z določanjem kalcija in paratiroidnega hormona v krvi.Toje pomembno, saj lahko primarni hiperparatiroidizem ozdravimo z operacijo. Na ta način se kostna gostota izboljša, zmanjša se tveganje za zlome, ustavi se nastajanje ledvičnih kamnov. Če bolnik s primarnim hiperparatiroidizmom in kostno boleznijo operacije ne želi, mu svetujemo zadosten vnos kalcija, vitamin D in antiresorptiv."

Osteoporoza v Sloveniji letno povzroči okrog 16.000 zlomov, od tega 3.000 zlomov kolka, kar nas stane okrog 60 milijonov evrov."Zelo pomembna je pravilna raba zdravil za zdravljenje osteoporoze. Bisfosfonate, ki se kopičijo v kosteh, lahko dajemo brez prekinitvepetdo največ deset let, nato pa obvezno napravimo premor v zdravljenju. Nasprotno bi bil lahko tak premor škodljiv pri zdravljenju z biološkim zdravilom denosumab, ki deluje le v času zdravljenja. Če ga ukinemo, moramo za kakšno leto obvezno predpisati drugo zdravilo, običajno bisfosfonat" je na temo osteoporoze pojasnilprof. dr. Tomaž Kocjan.

Najpogostejši vzrok za čezmerno delovanje ščitnice pri nas je bazedovka.V Sloveniji odkrijemo letno približno 700 novih bolnikov z bazedovko. 30 do 35 primerov na 100 tisoč prebivalcev.Bazedovka je 5-krat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Najpogosteje se pojavi okrog 40. leta starosti. Je avtoimunska bolezen ščitnice, pri kateri bolniki tvorijo posebna protitelesa, ki običajno stimulirajo delovanje ščitničnih celic in s tem povzročijo čezmerno delovanje ščitnice."Bolniki navajajo razbijanje srca, hujšanje, potenje, nemir, pogosto imajo povečano ščitnico. Čezmerno delovanje ščitnice pričnemo zdraviti z zdravili, ki zavirajo tvorbo ščitničnih hormonov. Če s tem zdravljenjem po 12 do 18 mesecih povsem ne umirimo bolezni, kar se zgodi pri več kot polovici bolnikov, jih pogosto, uspešno in varno zdravimo z radioaktivnim jodom 131. Za operacijo ščitnice se pri bolnikih z bazedovko odločimo redko,"je na današnji tiskovni konferenci izpostavilaprof. dr. Simona Gaberšček.

Podelitev Mahkotovega priznanja za življenjsko delo

Jutrišnji endokrinološki kongres na Bledu se bo uradno začel z večernim slavnostim odprtjem, na katerem bo osrednja pozornost namenjena letošnjemu dobitniku Mahkotovega priznanja. Prejel ga bo ugleden endokrinolog in vrhunski znanstvenikprof. dr. Janez Preželj,za osupljive dosežke na področju endokrinologije in odmevne poklicne presežke, ki dr. Prežlja uvrščajo med vodilne zadnjih 40-ih let na področju raziskovalnega, kliničnega in pedagoškega dela v endokrinologiji. Predsednica Združenja endokrinologov Slovenije in predsedujoča organizacijskemu odboru kongresa,prof. dr. Marija Pfeifer:"Njegovih 40 let tvornega dela je osupljivih, predvsem pa dr. Prežljaodlikujejo izjemna disciplina in značaj. V svojem življenju je storil več kot sta služba in družba od njega pričakovali. Ni nastopaški, ne rine v ospredje, priljubljen je med bolniki in kolegi raziskovalci. Odličen učitelj, fantastičen predavatelj, navdihujoč mentor številnim specializantom in doktorandom. Radi smo ga in ga imamo sodelavci, podrejeni in nadrejeni."

Prof. dr. Janez Preželjsprejema Mahkotovo priznanje z besedami:"Ko se zazrem nazaj, moram priznati, da je bilo navdihujočedelo omogočeno tudi zaradi spleta okoliščin, ki se v življenju pojavijo naključno ali pa po volji usode. Bil sem ob pravem času na pravem mestu in s pravimi ljudmi. Ob zaključku študija je bilo v pravkar zgrajenem UKC na voljo mnogo mest, tako da sem lahko izbiral po svojem nagnjenju. Vstopil sem v skupino sodelavcev, ki so mi stali ob strani, me spodbujali in mi omogočali izpolnjevati svoje želje in zamisli na vseh treh področjih: kliničnem, raziskovalnem in pedagoškem. Hkrati pa je bilotoobdobje, ko je endokrinologija prehajala iz pretežno klinično obarvane vede ob napredku laboratorijske tehnologije v egzaktno vejo medicine. Zastavljeni so bili temelji klinične endokrinologije, tako da lahko mlajši sodelavci nadgrajujejo delo in vpetost v mednarodno endokrinološko skupnost."

Dodatne informacije:Betka Šuhel MikoličT: 041 654 632E:betka@bpr.si

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!