Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

33. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja

SISTEM INOVACIJ IN PRENOSA ZNANJA V SLOVENSKEM KMETIJSTVU

33. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja

SISTEM INOVACIJ IN PRENOSA ZNANJA V SLOVENSKEM KMETIJSTVU

Danes je v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v kongresnem centru Thermana v Laškem potekal 33. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Na njem so predstavili delovanje podsistemov in njihovi povezavi v sistem inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu (AKIS) v Sloveniji. Gre za sistem, ki želi okrepiti povezave med deležniki prenosa znanja in temelji na potrebah kmeta ter krepitvi medsebojnih povezav.

(Laško, 26. november 2018) – V organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je danes v Laškem potekal 33. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Na njem so predstavili delovanje podsistemov in njihovi povezavi v Sistem inovacij in prenosa znanja v kmetijstvu (AKIS) v Sloveniji. Gre za sistem, ki želi okrepiti povezave med deležniki prenosa znanja in temelji na potrebah kmeta ter krepitvi medsebojnih povezav.

"Kmetijski svetovalci smo podporni del sistema vodenja kmetov skozi različne ukrepe in razdeljevanje sredstev skupne kmetijske politike Evropske unije. Svoje kmete poznamo po imenu in priimku, spremljamo njihov tehnološki napredek in generacijske spremembe. Zaradi dobro opravljenega dela Slovenija izkoristi večino evropskih sredstev, namenjenih kmetijstvu in podeželju," je prek 200 prisotnih kmetijskih svetovalcev v svojem nagovoru pozdravil vodja javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS Anton Jagodic in dodal: "Razvoj kmetij ni in ne more biti odvisen samo od ukrepov kmetijske politike. Potreben je tudi tehnološki razvoj, uvajanje novih tehnologij, postopkov in metod dela, saj se le tako lahko dviguje produktivnost, ki v slovenskem kmetijstvu nima ugodnih kazalcev, tako kot ne višina dohodka, ki jo dosegajo kmetije."

Kako pomembni so kmetijski svetovalci za ohranitev kmetovalcev in kmetijstva, je v pozdravnem nagovoru podaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. "Smo pred novim obdobjem evropske skupne kmetijske politike, ki je ni enostavno uskladiti. Med državami članicami poteka nenehno medsebojno dokazovanje, kako drugačno in posebno je kmetijstvo znotraj posameznih članic. Pri pripravi novega programa gre na politični ravni tako za skupno lobiranje in lobiranje posameznih držav," je povedal Zupančič in tudi: "Enotnost se pokaže pri zahtevi, da se sredstva za kmetijstvo ne smejo znižati. O tem, ali bi v skupno blagajno vplačali več, so odgovori že drugačni. Se pa Evropa spopada s problemom lastništva kmetijske zemlje, ki postaja v vedno večjem obsegu last velikih posestev. Vloga kmeta kot varuha okolja je vedno manj opazna. Tako imamo na ravni Evrope problem doseči razumevanje za pridobitev sredstev. Pa vendar je dejstvo, če želimo ohraniti kmetijstvo, rabimo več sredstev in hkrati najti način, kako pridelovati z dodano vrednostjo." Pri tem je izpostavil nujnost zmanjševanja birokratskih zahtev ter ohranitev poseljenega podeželja in kmetijske panoge, ki ga politika rešuje z ukrepom mladi prevzemnik, ki pogosto prinaša problem medgeneracijskega sobivanja.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je v svojem nagovoru izpostavila aktivnosti v smeri administrativne poenostavitve in drugih razbremenitev v kmetijstvu. Med glavnimi nalogami pa navedla izboljševanje starostne strukture in izobrazbe ljudi na kmetijah, tehnološki napredek, vključno z inovacijami in razvojem digitalnih tehnologij. Poudarila je še, da ministrstvo nadaljuje izvajanje prednostne naloge iz resolucije o strategiji razvoja kmetijstva 2014-2020. "Ne bi bilo prav, da bi spreminjala cilje, ki so jih sprejeli vsi deležniki v kmetijstvu. Svoje usmeritve sem prilagodila resoluciji, saj se strinjam z večino ciljev iz tega dokumenta. Moje glavne naloge so izboljševanje starostne strukture in izobrazbe ljudi na kmetijah, predvsem pa tehnološki napredek, vključno z inovacijami in razvojem digitalnih tehnologij, kar bo tudi eden od zelo pomembnih poudarkov v prihodnji finančni perspektivi". Po besedah ministrice smo namreč v času velikih izzivov: "A ti izzivi so rešljivi. Vendar ne sami od sebe, pač pa skupaj v sodelovanju vseh akterjev, ki znajo izzive prepoznati in so primerno usposobljeni za to, da se lotijo njihovega reševanja. Vsi skupaj, tako kmetje, svetovalci kot tudi raziskovalci s svojim znanjem in izkušnjami, pomembno pripomorejo k soustvarjanju in prenosu novega znanja in inovacij v kmetijstvo, živilstvo in gozdarstvo v Sloveniji".

Na pomen povezovanja različnih znanj v kmetijstvu je opozoril predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem zboru Franc Breznik. "Pred nami je čas, da začnemo ambiciozno kmetijsko politiko. Majhnost Slovenije ne pomeni pomanjkljivost, pomeni prednost. Slovenija ima tukaj veliko rezerv. Razvoj tehnologij je hiter, preden začnemo govoriti, da nam Evropa da premalo denarja, si moramo pripraviti svojo, slovensko zgodbo z majhno produkcijo in izjemno kakovostjo. Rabimo multidisciplinarna znanja, končen produkt pa je blagovna znamka. Treba je najti tržne niše in si medsebojno pomagati."

Povezan sistem inovacij in prenos znanja v kmetijstvu AKIS, kot del bodoče kmetijske politike, je predstavila Inge Van Oost, zaposlena pri Evropski komisiji na generalnem direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja DG AGRI. Kot pobudnica evropskega inovativnega partnerstva (EIP-AGRI) je sodelovala pri razvoju novega koncepta sodelovanja, ki temeljijo na principu tematskega mreženja.

"Evropsko partnerstvo za inovacije za kmetijsko produktivnost in trajnost (EIP-AGRI) je bilo skupaj z Evropskim partnerstvom za inovacije na področju vode koristno pri pritegnitvi kmetijskega sektorja k inovacijam. Financiralo je pilotne projekte z več udeleženci in po vsej Evropi vzpostavlja mreže, ki omogočajo splošen dostop do novega znanja. Njegov uspeh je odvisen od skupne dejavnosti svetovalcev, sistemov kmetijskega usposabljanja in izobraževanja, raziskovalcev in organizacij kmetov, znane kot sistem znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), ki pa v različnih državah članicah deluje zelo različno."

Program AKIS je osredotočen na kmeta, ki pa ne deluje več sam. Probleme, ki izhajajo od kmeta, rešuje skupaj s kmetijskimi svetovalci, raziskovalci, mediji, organizacijami in digitalnimi tehnologijami, ki skupaj delujejo kot partnerji v korist kmeta. Gre za zagotovitev pretoka znanja med različnimi akterji s ciljem ustvariti znanje in povezave med akterji. Gre za sistem, ki vzpostavlja sistem za medsebojnega bogatenja, ki je ključnega pomena za reševanje zapletenih izzivov današnjega časa.

"Poudarek je na potrebah kmeta in gozdarja, ne v smislu širšega sektorja. Nujno je povezovanje partnerjev z znanjem, ki se dopolnjuje. Projekti AKIS morajo biti narejen praktično s ciljem praktičnih rešitev," je razložila Van Oostova. In še, da je za tovrstne projekte predvidena ugoden, 80-odstotni delež Evropskih sredstev. Prav tako se države lahko odločijo za predplačilo v višini 50 % sredstev. Dobrodošle pa so vse inovacije, ne glede na velikost, tudi postopne inovacije v smislu majhnih korakov. Evropska komisija obenem spodbuja povezovanje inovativnih skupin ter razširitev informacij že v času trajanja projekta.

Dodatne informacije: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Robert Peklaj, robert.peklaj@kgzs.si (01) 513 66 40; 041 779 132

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!