Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Skupščina GZS o kadrovski vrzeli, raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti ter planu dela za naslednje delo

Na današnji seji so člani Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z ministrom za izobraževanje, znanost in šport razpravljali o strategijah in ukrepih na področju izobraževanja kot odgovor na kadrovsko vrzel. Zavzeli so se za dograditev predloga zakona o raziskovalno razvojni in inovacijski dejavnosti ter ponovno ustanovitev samostojne tehnološke agencije. Sprejeli so tudi Plan GZS za leto 2019.

Skupščina GZS o kadrovski vrzeli, raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti ter planu dela za naslednje delo

Ljubljana, 12. decembra 2018 – Na današnji seji so člani Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z ministrom za izobraževanje, znanost in šport razpravljali o strategijah in ukrepih na področju izobraževanja kot odgovor na kadrovsko vrzel. Zavzeli so se za dograditev predloga zakona o raziskovalno razvojni in inovacijski dejavnosti ter ponovno ustanovitev samostojne tehnološke agencije. Sprejeli so tudi Plan GZS za leto 2019.

Kot je poudaril predsednik Skupščine GZS Radovan Bolko, GZS že dalj časa opozarja, da predstavlja kadrovska vrzel za prihodnost Slovenije in posebej gospodarstva veliko prepreko. Navedel je težave zaradi demografskih gibanj, ko na trg dela prihajajo mladi tudi za 30-odstotkov manjših generacij od tistih, ki bodo odhajale v pokoj. Izpostavil je med drugim premajhen interes za poklicno in tehnično izobraževanje na vseh stopnjah, premalo praktičnega usposabljanja v podjetjih, premajhno podporo vajeništvu, za katerega je sicer v gospodarstvu velik interes. Bolko se je dotaknil tudi koncepta novega zakona o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti. "Če želimo ohraniti gospodarsko rast in povečevati produktivnost, ki še vedno za petino zaostaja za EU, in do leta 2025 doseči cilj 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in 50 milijard evrov izvoza, nujno potrebujemo nov zakonski okvir za usklajeno, učinkovito in celovito krmiljenje in spodbujanje celotnega razvojno raziskovalnega in inovacijskega ciklusa, temelječega na Raziskovalno razvojni in inovacijski strategiji Slovenije in Strategiji pametne specializacije s ponovno vzpostavitvijo avtonomne in močne tehnološke agencije," je bil jasen.

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je strinjal, da so in bodo demografske spremembe eden ključnih družbenih in razvojnih problemov. Ukrepi so lahko različni. Znotraj vedno manjšega kadrovskega bazena je treba nasloviti pametne izobraževalne in druge politike, da bomo gospodarsko rast in razvoj peljali naprej. Trenutno tečejo na ministrstvu razprave o razmeščanju srednješolskih programov. Zagotovil je sicer, da bodo vsi dijaki imeli dovolj vpisnih mest. Pri vajeništvu je po njegovem prepričanju sodelovanje ključno. Brez triparitnega socialnega partnerstva pri tem ne bo šlo, je bil jasen. Kot pravi, je projekt dober, ga podpirajo in ga bodo še naprej podpirali, tudi z evropskimi sredstvi. Treba pa je pogledati, kaj je treba še narediti. Poleg bega možganov in pomanjkanja kompetentne migracijske politike je Pikalo opozoril na beg rok. Gre za skupno zgodbo, kjer lahko politika in gospodarstva vsak na svoji strani kar nekaj naredijo. Zagovarjal je vseživljenjsko učenje in pridobivanje novih kompetenc in veščin ter se strinjal z nujnostjo napovedovanja kompetenc. Dotaknil se je tudi predloga zakona, ki naj bi uredil RR področje in povedal, da se bodo v sodelovanju z MGRT zavzemali za to, da se v obstoječi predlog zakona vključi tudi tehnološko inovacijski del z namenom boljšega povezovanja in prehoda od čistega znanstvenega rezultata do produkta, ki funkcionira na trgu.

Skupščina GZS je pozvala MIZŠ in MGRT k sodelovanju glede dograditve predloga Zakona o raziskovalno razvojni in inovacijski dejavnosti tako, da bo celovito in enovito zajel sistemsko ureditev spodbujanja celotnega raziskovalno-razvojnega in inovacijskega ciklusa (TRL 1-9), in na podlagi katerega se bo ponovno ustanovila samostojna tehnološka agencija. Poleg tega je predlagala, da se Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva umesti v šolski koledar v letu 2019/2020 in da MIZŠ poveča aktivnosti pri promociji, finančni podpori in razširjenosti vajeniških programov v vseh regijah.

V nadaljevanju je generalna direktorica GZS Sonja Šmuc člane Skupščine seznanila z glavnimi aktivnostmi zbornice v zadnjem obdobju ter planom dela GZS za prihodnje leto.

Kot ključne cilje v naslednjem letu je Šmuceva izpostavila kadrovsko vrzel na trgu dela, učinkovito poslovno okolje, internacionalizacjio, digitalizacijo in podporo inovativnosti. Pri tem gre za programe, ki jih nadgrajujemo in kjer dodajamo nove rešitve, je pojasnila. Skupščina GZS je Plan dela GZS za leto 2019 sprejela.

Izjava ministra za TV.GZS je objavljena na https://www.youtube.com/watch?v=QyJO6dr-yrM

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, GZS-Služba za strateško komuniciranje

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!