Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Kaj bi prinesel trdi brexit?

Današnje glasovanje v britanskem spodnjem domu najverjetneje še ne bo odpravilo možnosti za trdi brexit, scenarija, ki bi stopil v veljavo s 30. marcem 2019, če se EU-27 in Združeno kraljestvo ne bosta dogovorili o prihodnji obliki sodelovanja. Po oceni Analitike GZS obstaja za trdi brexit 20-odstotna verjetnost, nemška industrija pa je še bolj pesimistična, saj temu pripisuje 43-odstotno verjetnost.

Kaj bi prinesel trdi brexit?

Današnje glasovanje v britanskem spodnjem domu najverjetneje še ne bo odpravilo možnosti za trdi brexit, scenarija, ki bi stopil v veljavo s 30. marcem 2019, če se EU-27 in Združeno kraljestvo ne bosta dogovorili o prihodnji obliki sodelovanja. Po oceni Analitike GZS obstaja za trdi brexit 20-odstotna verjetnost, nemška industrija pa je še bolj pesimistična, saj temu pripisuje 43-odstotno verjetnost.

Trdi brexit bi prizadel predvsem mobilnost ljudi, blaga, storitev in kapitala. Združeno kraljestvo in EU-27 sta namreč gospodarsko zelo povezani, čemur je v zadnjih desetletjih botrovala odsotnost carin in izenačitev standardov. To sodelovanje je vsaj na kratek rok zaradi negotovosti že sedaj ogroženo. Nekaj podjetij, ki izdeluje zelo občutljive izdelke (motorji in drugi stroji), je pospešilo dobavo teh izdelkov v drugo državo, nekatere mednarodne finančne družbe pa so del svojega poslovanja prenesle v finančna središča kontinentalne Evrope, saj bi jim lahko trdi brexit pomenil takojšen izpad posla.

Negotovost pomen manj investicij

Aktualni stroški, ki nastajajo vsem evropskim gospodarstvom, so povezani z upočasnitvijo odločitev o investicijah v proizvodnjo, ki je vezana na izvoz, s stroški predčasnih dobav in najema skladiščnih zmogljivosti ter selitvijo dela dejavnosti v drugo državo. Neposredno so sedaj predvsem prizadete multinacionalke in regionalne družbe, ki imajo dvosmerno verigo vrednosti (del izdelka je denimo narejenega v Združenem kraljestvu ter je potem nazaj izvožen v EU-27) iz držav, ki z Združenim kraljestvom največ trgujejo: Nemčija, Francija, Nizozemska in Belgija. Posredno pa tudi družbe, ki so njihovi dobavitelji, kar je pretežna vloga slovenskih izvoznikov.

Trdi brexit bi povzročil stroške na več področjih

Trdi brexit bi pomenil uvedbo mejnih kontrol. To bi osebam, ki bodo iz Združenega kraljestva potovale v EU in obratno, povzročilo dodatna preverjanja, na primer v zvezi s trajanjem in namenom bivanja. V EU-27 bi bilo možno uvoziti zgolj omejeno količino izdelkov (zlasti tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač) prostih carin, DDV in trošarin. Evropska komisija je sprejela nekaj pravnih aktov, ki bi zagotovili prehodno obdobje pri določenih tipih finančnih storitev in zračnem transportu. Med storitvami bi bil ogrožen predvsem transport, saj letno slovenski avtoprevozniki opravijo za 40 mio EUR prometa za britanske naročnike. Zaradi carinskega pregleda bi se povprečni čakalni čas prehoda čez mejo povečal za štirikrat. Uveljavili bi se različni standardi med EU-27 in Združenim kraljestvom, kar bi povzročilo dodatne stroške za prilagoditev izdelkov ali storitev, in sicer tako pri hrani, zdravilih, kemikalijah.

Ogroženih 320 mio EUR slovenskega izvoza

Izvoz blaga, proizvedenega v Slovenije in izvoženega v Združeno kraljestvo, se je v letu 2018 po naši oceni povečal za 11 % na 615 mio EUR, izvoz storitev pa za 9 % na 210 mio EUR. V primeru trdega brexita bi se lahko izvoz blaga in storitev znižal za do 20 % v obdobju enega leta (160 mio EUR), kasneje bi se najverjetneje spet povečal. Še približno za toliko bi se znižal slovenski izvoz v druge države EU-27, ki so trgovinsko močneje povezane z Združenim kraljestvom.

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!