Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Vabilo na predstavitev novih Beletrininih knjig

Vljudno vas vabimo na predstavitev knjig, ki so nedavno izšle pri Beletrini. Predstavitev bo v sredo, 20. 3., ob 11. uri v knjigarni Beletrina (Novi trg 2). Pridružili se nam bodo avtorja Emil Filipčič in Robert Perišić, prevajalki Sara Špelec in Marjanca Mihelič, urednika Špela Pavlič in Urban Vovk ter direktor založbe Beletrina Mitja Čander.

Drage novinarke in novinarji, Vljudno vas vabimo na predstavitev knjig, ki so nedavno izšle pri Beletrini. Predstavitev bo vsredo, 20. 3., ob 11. uri v knjigarni Beletrina(Novi trg 2). Pridružili se nam bodo avtorjaEmil FilipčičinRobert Perišić,prevajalkiSara ŠpelecinMarjancaMihelič, urednikaŠpela PavličinUrban Vovkter direktor založbe BeletrinaMitja Čander. Predstavili bomo knjige: Emil Filipčič:Moto(roman) Robert Perišić:Območje brez signala(roman; prevod Urban Vovk) Edina Szvoren:Ni in naj tudi ne bo(kratka proza; prevod Marjanca Mihelič) Isaak Babelj:Zgodbe iz Odese(kratka proza; prevod Sara Špelec)

O knjigah:

Emil Filipčič,Moto Filipčičev novi roman nosi naslovMoto, kar je tudi vzdevek njegovega osrednjega protagonista, gibalca pripovedi. VMotunajdemo vse, po kar smo k Filipčiču tudi prišli: domišljijsko razbrzdano, neukročeno pisavo, ki se ne zateka k literarnovedskim paradigmam in konceptom, temveč oživlja čisto radost pripovedovanja in si ob tem s svojo igrivostjo in pozitivno razpuščenostjo drzne kdaj bralca tudi pošteno privoščiti in ga zaplesti v svojo pripovedno mrežo. Moto je abstraktni slikar, ki, kakor pravi sam, abstraktno tudi govori in se rad ponorčuje iz naivnih umetnostnih razlagalcev. A pogosto se lahko prepričamo, da je norčavost le pisano pokrivalo za resne življenjske teme, ki jih prinesejo drugačni časi in staranje. Ničdosti drugačeni v tem Filipčičevem novem romanu, v katerem pisatelj odkrito spregovori tudi o prestajanju težke bolezni in novih življenjskih spoznanjih. Emil Filipčičje pisatelj, režiser, dramatik, radijski ustvarjalec in igralec. Za romanProblemi(Študentska založba) je prejel nagrado Prešernovega sklada. Z romanomMojstrovkase je leta 2012 uvrstil v širši izbor za nagrado kresnik, prav tako leta 2016 z romanomSerafa s Šarhove 2. Robert Perišić,Območje brez signala Območje brez signalaje roman o tranzicijskih časih na Hrvaškem. V zahojen, od sveta pozabljen kraj N. prideta človeka, da bi zbujala upanje. Spoznamo vse, od delavcev do finančne elite, od natakaric do menedžerk, od domačinov do tujcev. Perišić spretno prepleta lokalne in globalne ter sedanje in pretekle zgodbe, saj je njegov dogajalni prostor izjemno pester in se razteza vse od Sibirije do Zagreba. Robert Perišić je duhovit in šarmanten pripovednik, ki bralca ves čas navdušuje s sočnimi domislicami in dovtipi, ob tem pa ga spretno ovija s pripovednimi nitmi, ki se zrahljajo šele v sklepnem poglavju. Robert Perišićje eno najuglednejših imen hrvaške književne in časnikarske scene. Svojo literarno pot je začel kot pesnik in pisec kratke proze, s svojim romanesknim prvencemNaš človek na terenupa je postal eden mednarodno najbolj prepoznavnih sodobnih hrvaških avtorjev. Edina Szvoren,Ni in naj tudi ne bo Dvanajst zgodb v knjigiNi in naj tudi ne bo(2012) raziskuje vsakdan osamljenih družin, ki jim nekaj manjka: oče, mati, orgazem, prava ljubezen ali vsaj pogovor. Skozi predmete govorijo ljudje – očetakole lista koledar: "Mesec leopardov je bil najslabši mesec mojega zakona. Operacija moje žene nas je vse spravljala ob živce. Imela je polip. [...] Zdaj, junija, orangutanov mladič sedi na veji oguljenega drevesa in pramen njegove dlake, skozi katerega rdečkasto prodirajo sončni žarki, se dviga v nebo.Žena je vse petke zapolnila. Pregled,srečanje, inventura. Veliki M je začetek njene menstruacije, mali Š šolski dogodki. Ko pridejo obiski, lahko sklepajo, kakšen je ciklus moje žene." Edina Szvorenje ena najbolj uveljavljenih madžarskih avtoric mlajše generacije. Prozo objavlja od leta 2005 in s kratkimi zgodbami je kmalu dosegla izredne uspehe tako pri bralcih kot pri kritiki, ki jo označuje za rojeno pripovednico. Avtorica predstavlja enega največjih literarnih prebojev v madžarski prozi zadnjih let. Doslej je objavila tri prozna dela in več esejev v literarnih časopisih. Isaak Babelj,Zgodbe iz Odese Krvoločni razbojnik Benja Krik z mrežo tatov, tihotapcev in drugih nepridipravov narekuje utrip živahne obmorske Odese, kjer med nasiljem iz judovskega podzemlja z ene in sovjetskimi pogromi na ulici z druge strani odrašča desetleten deček. Skrivnostne, prepovedane misli in občutja dečka, njegove želje, strasti in strahovi preraščajo izginjajoči mistični svet judovske tradicije in običajev, šal in modrosti in s krvjo vstopajo v brezsramni, razčlovečeni svet brutalne stvarnosti. Beremo grozljivo surove, krute in pretresljive prizore, kot bi jih posnel Sergej Eisenstein, naslikani pa so z najbolj nežnim čopičem domišljijskega sveta Marca Chagalla. Ta "čudoviti grob človeškega srca", kot knjigo imenuje Babelj, bo bralcem vtisnil trajni pečat Isaak Emanuilovič Babeljje bil sovjetsko-ruski avtor judovskega rodu iz Odese (Ukrajina). Kmalu po izidu prve zbirke kratkih zgodbRdeča konjenicaje dosegel svetovno slavo, ki se je z objavoZgodb iz Odese, drugega in zadnjega cikla, samo še utrdila. Petinštiridesetletni novinar, pisatelj, scenarist in prevajalec je bil kot žrtev ljubezenskega maščevanja šefa NKVD med stalinistično čistko mučen in ustreljen. Njegove knjige so bile prepovedane in izbrisane iz ruske literature, kamor se je kot kultni avtor z objavo celotnega opusa zapisal šele leta 2002. Prijazno vabljeni!

Copyright © 2019 Beletrina, zavod za založniško dejavnost, Vse pravice pridržane. Naš poštni naslov: Beletrina, zavod za založniško dejavnost Kersnikova 4 Ljubljana 1000 Slovenia

Foto: Beletrina

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!