Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Vabimo vas na tradicionalno prireditev

Sobota, 15. junij 2019 Piran Vodstvo po razstavi GAIL C. MORRIS, REVISITED kipi

Vabimo vas na tradicionalno prireditev

Sobota, 15.junij 2019

Piran

Vodstvo po razstavi

GAIL C. MORRIS, REVISITED

kipi

Mestna galerijaob18. 00

Gail C. Morris se je po zaključenemštudiju na znani londonski St. Martins School of Art (1984) za stalno naselila v Istri leta 1986. Zgodnji abstraktni izkušnji v kovinskih materialih še v času študija je sledil formalno-vsebinski preobrat, po katerem se je Morrisova ustvarjalno zavezala kamnu. V njem obuja tisto nekdaj idealno sožitje, ki je v preteklosti povezovalo umetnost in obrt. Ostaja ena redkih umetnic v Sloveniji pa tudi v širšem mednarodnem prostoru, ki v avtorsko prepričljivem izraznem jeziku raziskuje sodobno interpretacijo tega materiala. Pogosto ga dopolnjuje s hladno govorico železa, bakra, pločevine, jekla ali pa gnetljivo snovnostjo gline. Igra izmenjav med polnim in praznim, svetlobo in senco ter preplet priljubljenih materialov (kamen, kovina), so elementi kiparskega postopka, s katerimi dosegajo njene skulpture v prostoru, posebno v zadnjem obdobju, neverjetno vizualno učinkovitost. Napregledni razstavi, ki je prvi poskuscelovitega vpogleda v njeno nekaj desetletno kiparsko ustvarjanje,jesvoj opus nadgradila z do sedaj največjo in kompleksno instalacijo v pred tem nikoli uporabljenem materialu - steklu.Adrenalin Addiction(2019), kot jo je poimenovala, je zasnovala za glavno dvorano piranske Mestne galerije.

Pridružite se nam na sobotnem vodstvu po razstaviRevisitedz avtoricoGail C. Morrister kustosinjamadr. Majdo Božeglav JapeljinTatjano Sirk.

Koper

Odprtje razstave

MONIKA SLEMC & NINA ČELHAR, PODREJANJA

slike

Monika Slemc Nina Čelhar

Galerija Meduzaob20.00

Na razstavi z naslovomPodrejanjase predstavljata dve mladi umetnici: Nina Čelhar in Monika Slemc. Dve slogovno in likovno zelo različni slikarki, se poglabljata v človeka, razmišljata o njem in o njegovem delovanju v sodobi družbi. O današnjem hitrem načinu življenja, človekovih potrebah, željah, hrepenenju in nuji po odmiku od vsakdanjega živžava. O varnem in energetsko napajajočem zatočišču. Monika Slemc razmišlja o odnosu človek-narava, Nina Čelhar pa o odnosu človek-bivanjska arhitektura.

Monika Slemcv naravi črpa navdih in je njeno zatočišče pred burnim in preobremenjenim, toda še vedno enoličnim, vsakdanom.

Izhaja iz lastnih posnetkov narave, v glavnem narejenih z mobilnim telefonom, ki jo skoraj vedno spremlja.Dela Monike Slemc gledalcu ne omogočajo sproščujočega pogleda na vrh gore ali mu dajejo občutek nadzora. Difuzno naslikana podoba ga od njih odtujuje, hkrati pa ustvarja občutek gibanja, migetanja. Podoba se izmika, gledalca mede in mu onemogoča jasen pogled. Monika na platnu upodobi pogled, ki v stvarnosti ni mogoč. Z velikimi formati slik objame gledalca, ga sooči stopretirano podobo in ga pomanjša. Gledalec je v odnosu do narave tej podrejen, kar nazorno prikaže v deluBlend in.

Slemčeva tehnologije ne zavrača, temveč možnosti, ki jih ta ponuja, vključuje in združuje s slikarsko tradicijo. Podrejenosti tehnologiji, občutek, da bomo nekaj zamudili, če ne bomo ves čas pozorni na dogajanje na svojih elektronskih napravah, se Monika skuša rešiti v cikluJOMO.FOMO.YOLO!.Tu išče svoj lasten likovni izraz, neobremenjena s slogovno in tematsko uvrščenostjo ter institucionalnimi konteksti. V aktu slikanja preprosto uživa in se prepusti.

Nina Čelharpa se v svojih delih posveča sodobni bivanjski arhitekturi, ki jo raziskuje skozi odnose človek-hiša, hiša-narava, narava-človek. Raziskuje odnos, ki ga ima sodoben človek do prostora, v katerem živi; zanima jo, kaj od njega pričakuje in zahteva ter kaj potrebuje. Oseben prostor namreč predstavlja materialen odsev prebivalčevih osebnih vrednot, je odraz njegove notranjosti. Ker se poglablja predvsem v intimne prostore, oblikovane za individuum, so v ospredju slikanja enodružinske bivalne arhitekture.

Vzorce za svoje hiše (tako notranjost, kakor tudi zunanjost) jemlje iz raznih revij za arhitekturo in s spleta, saj ne želi predstavljati neke imaginarne arhitekture, temveč že zgrajene objekte, ki so jih ljudje izbrali za svoj dom in ohranjajo pristen odnos z okolico, hkrati pa na prvo mesto postavljajo svoje prebivalce.

Nina Čelhar svoje funkcionalne (betonske) in minimalistično opremljene arhitekture postavlja v okolje, bogato z zelenjem. Naslikana pročelja so nekakšni portreti realnih hiš, ki so vzor in spodbujajo k razmisleku.

Ustvarja z omejeno barvno paleto in maloštevilnimi odtenki. Z raznimi barvnimi toni zelene (narava) in sive (arhitektura) njena platna delujejo pomirjujočein spokojno, prinašajo zasebnost in varnost, skratka idealen bivalni prostor za človeka, ki bi po vsakodnevnem živžavu doma počival in nabiral moči v harmoniji. Kljub geometrični arhitekturi z barvami podobnih tonalitet ustvari mehak končni videz slike.

Arhitektura ima kot plod človekove ustvarjalnosti in napredka človeku podrejeno vlogo, saj človek v svojem domu venomer išče tisto, česar mu v zunanjem svetu primanjkuje, in je odraz človekovega stanja. Dela Čelharjeve so izredno izčiščena, včasih že subtilna, a vseeno močna. Kljub temu da v njenih arhitekturah in okolici ni človeške prisotnosti, je v detajlih vse prežeto z njo.

Kustosinja razstave, ki bo na ogled do 22. septembra 2019, jeAna Papež Križaj.

INFO: Ana Papež Križaj, 070 760 950,ana.papez@obalne-galerije.si

Foto: OGP

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!