Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Nekaj nasvetov za varno rabo interneta med počitnicami

Pouk se je zaključil in učenci ter dijaki že veselo uživajo poletne počitnice. Na voljo imajo veliko več prostega časa kot med šolskim letom, ki ga bodo zapolnili z različnimi dejavnostmi.

Pouk se je zaključil in učenci ter dijaki že veselo uživajo poletne počitnice. Na voljo imajo veliko več prostega časa kot med šolskim letom, ki ga bodo zapolnili z različnimi dejavnostmi. Številni bodo več časa namenili tudi uporabi družabnih omrežij, aplikacij za sporočanje, za igranje video iger in drugim aktivnostim, povezanim z mobilnimi telefoni ter internetom. Pri tem se bodo srečevali s številnimi tveganji, zaradi katerih jih bo lahko kasneje "bolela glava". Da bo čim manj zapletov, so na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si (www.safe.si), ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede, za otroke, najstnike in njihove starše pripravili nekaj nasvetov za varno in neproblematično rabo interneta med poletnimi počitnicami.

Ne objavljaj posnetkov, ki lahko škodujejo. Med počitnicami nastanejo številne fotografije in video posnetki, saj je snemanje in fotografiranje z mobilnim telefonom preprosto in hitro. Pri tem pa lahko nastanejo tudi fotografije, katerih javna objava ali deljenje z drugimi lahko pusti neprijetne posledice. To še posebej velja za posnetke, kjer smo pomanjkljivo oblečeni oziroma goli ali pa v smešnih položajih. Pred objavo ali deljenjem z drugimi se vedno vprašajmo, ali nam lahko posnetek kakor koli škoduje danes ali kadarkoli kasneje. Če se slučajno odločimo, da nekomu, v katerega smo zaljubljeni, pošljemo intimno fotografijo (kar sicer močno odsvetujemo), potem res dobro premislimo, ali bo takšno fotografijo res imel zgolj zase in je ne bo delil z drugimi ali kasneje celo uporabil proti nam.

Drugih ljudi ne snemamo in fotografiramo brez dovoljenja, niti posnetkov ne delimo preko interneta, če nam tega izrecno ne dovolijo. Vsaka fotografija je poseg v zasebnost. Zato je pomembno, da tistega, ki ga želimo fotografirati, pred tem vprašamo, ali nam to dovoli. Če želimo posnetek deliti z drugimi preko družabnih omrežij ali objaviti na internetu, prav tako pridobimo dovoljenje. To velja tudi, če želimo deliti posnetek v zaprtem krogu prijateljev (npr. preko aplikacije Snapchat). Tudi starši naj bi svoje otroke vprašali, ali dovolijo, da se njihova fotografija deli na družabnih omrežjih. Na tem mestu velja opozoriti tudi na posnetke otrok, ki jih starši naredijo na plaži. Takšni posnetki ne sodijo na družabna omrežja, saj obstaja potencialna nevarnost, da pride do zlorab takšnih fotografij.

Prejetih neprimernih posnetkov ne prepošiljamo. Po e-pošti, preko aplikacij za sporočanje in družabnih omrežij pogosto prejmemo fotografije, ki v nas spodbudijo neprijetne občutke. Lahko gre za posnetke nasilja, strašljive posnetke, gole posnetke ipd. Če določen posnetek pri nekom vzbudi strah, neprijetno počutje ali odpor, mu lahko povzroči tudi psihološke težave. Prepošiljanje določenih posnetkov pa je (lahko) tudi kaznivo, ne le moralno nesprejemljivo. Vse neprimerne posnetke izbrišemo in jih ne delimo naprej, pošiljatelja pa lahko opozorimo o neprimernosti njegovega početja. Enako velja za posnetke, na katerih nekdo trpi ali je na kakršenkoli način zlorabljen. V primeru, da nekdo prepošilja ali deli z drugimi gole posnetke mladoletnih oseb, to prijavimo na Policijo.

Poskrbimo za nastavitve varnosti in zasebnosti na družabnih omrežjih in aplikacijah za sporočanje. Pred odhodom na počitnice je primeren čas, da ponovno preverimo, ali so naši računi ustrezno zaščiteni in ali imamo vse svoje objave res zaščitene tako, da jih vidijo le tisti, za katere res želimo, da jih vidijo. Priporočamo, da so vse objave privzeto omejene na naše spletne prijatelje in niso javne, vključimo pa tudi vse varnostne elemente, da preprečimo morebitne vdore v račun.

Previdno pri objavljanju lokacije v aplikacijah. Številne aplikacije spremljajo lokacijo telefona in to tudi objavljajo (npr. Snapchat preko Snapmap). Če to dopustimo, potem nikoli ne moremo vedeti zagotovo, kdo vse nam lahko sledi in spremlja naše gibanje. Da ne postanemo žrtev morebitnih (spletnih) zalezovalcev, v vseh aplikacijah izklopimo možnost objavljanja lokacije, ali pa, še bolje, aplikacijam preprečimo dostop do podatkov o lokaciji. Prav tako pazimo, da v svojih objavah na družabnih omrežjih ne izdajamo, kdaj odidemo na dopust in kdaj se vrnemo. Ta podatek lahko zelo prav pride morebitnim vlomilcem.

Uporabljajmo dobro geslo in ga ne delimo z drugimi. Geslo je kot ključ. Z njim varujemo podatke v digitalni obliki. Poskrbimo, da imamo vse dostope do osebnih podatkov, družabnih omrežij in tudi mobilnega telefona zaščitene z geslom. Dobro geslo ima vsaj deset znakov, velike in male črke, številke in posebne znake, kot so npr. @!-+*. Gesel nikoli ne delimo z drugimi.

Čuvajmo svoj mobilni telefon. Na plaži, na koncertih, v mestu in drugje smo lahko hitro žrtev kraje mobilnega telefona. Kraja lahko zelo prizadene našo denarnico, ne smemo pa pozabiti, da telefon vsebuje veliko osebnih podatkov in gesel za dostop do družabnih omrežij, z njim je mogoče tudi plačevati. Telefona ne jemljimo s seboj na plažo, če ga ne bomo imeli ves čas pod nadzorom. Če nam telefon ukradejo, ga skušajmo čim prej na daljavo blokirati in izbrisati vse podatke, kar omogočata tako Android kot iOS, in obvestimo operaterja, da blokira SIM kartico, s čimer preprečimo, da bi nam nekdo s klici ali prenosom podatkov naredil dodatno finančno škodo.

Marko Puschner, Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakulteta za družbene vede UL

Dodatne informacije: marko.puschner@fdv.uni-lj.si ali po telefonu 01 5805 360.

***

O nas:

Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede – Univerza v Ljubljani, Javni zavod ARNES, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija INEA pri Evropski komisiji prek Instrumenta za povezovanje Evrope in Ministrstvo za javno upravo.

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

Točko osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Naši nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter šolski, socialni in mladinski stroki. Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta, na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše. Anonimno spletno prijavo nezakonitih spletnih vsebin Spletno oko – posnetke spolne zlorabe otrok in sovražni govor na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si.

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!