Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Rok Vilčnik rokgre: Modro­žametni princ

Resničnost je me­dij do­mišljije sve­ta

Rok Vilčnikrokgre: Modro­žametni princ

Resničnost je me­dij do­mišljije sve­ta

Rok Vilčnik rokgre je avtor pesniških zbirkSanje(samozaložba, 1994),Pogrešanke(Locutio, 2004) inZdravilo za Ano(Litera, 2015), sicer pa priznan sodobni slovenski dramatik. Njegove drame so izšle v knjigahAmeriška trilogija(Litera, 2013) inDrame(Sodobnost, 2019). Je avtor številnih radijskih iger ter prozaist; izdal je romanMali ali Kdo si je živlenje zmislo?(Mariborska literarna družba, 2001), eksperimentalno noveloDeset let razmišljanja(Litera, 2005) in romanČlovek s pogledom(Litera 2016). Pomemben del njegovega opusa je namenjen tudi otrokom in mladim, ki jim je med drugim namenilVesoljne pravljice(Locutio, 2001) in dve lutkovni igriČombo, sončni kralj(Aristej, 2004) inBabica marmelada(Aristej, 2006). Doslej je doživelo premiero že več kot 30 njegovih gledaliških tekstov, doma in v tujini. Nekaj let je bil zaposlen kot dramaturg v Mestnem gledališču Ptuj. Je eden od scenaristov najuspešnejše slovenske humoristične televizijske serijeNaša mala klinikater serijLepo je biti sosed, Trdoglavci, Ena žlahtna štorijain drugih. Pisec glasbenih besedil (Severa Gjurin, Neisha, Bilbi …) in ustanovitelj glasbenih skupin Patetico, Papir in Pliš. Leta 2000, 2008 in 2016 je dobil Grumovo nagrado za najboljšo slovensko dramo, in sicer zaTo,Smeti na luniinLjudski demokratični cirkus Sakešvili, leta 2004 Žlahtno komedijsko pero za najbolje napisano komedijoPavlek, ki je zmagala tudi na Festivalu monodrama Ptuj 2004; leta 2014 pa Glazerjevo listino zaAmeriško trilogijo.

Kratka zgodba "Modrožametni princ" je nastala iz čudežne snovi, ki nastane v možganih, ko se pomešajo sanje in resničnost. Umetnost fiktivne literature je, kako domišljijo prizemljiti v resničnost. Resničnost je samo nam najbolj poznani medij domišljije sveta, narave, boga oziroma katerekoli entitete, ki krmari kvarke in gluone skozitoprasvetje. Ničesar ni, kar bi lahko imeli za gotovo, razen te misli. Prebliski moje resničnosti so isti neizgoreli meteorji, ki obletavajo tudi bralčeve krožnice. Pozicije so raznolike, a mehanizem je isti.

Želel bi, da bi tudi bralec lahko bil katerikoli junak moje zgodbe. Princ, novinar, dekle in tat. Med besedami so prostori, ki čakajo na naše misli, na naše dojemanje in ustvarjanje, ponavljanje, imitiranje … kemični elementi navdiha ustvarjajo svoje spojine in nič ni lepšega kotto, da smo se naučili uporabljati orodje, ki se izdela iz njih. Črka potrebuje oko, oko potrebuje možgane, ti dušo – in ona? Večno črnilo časa in prostora, s katerim se zapisuje praznina na neskončnost.

Iz zgodbe Modro­žametni princ

V ulici Nobene nove lepe hiše je stanoval tat, ki je kradel vložene kumarice izsteklenih teglov injih nosil svoji materi, ki so ji odrezali eno ušeso zaradi ravnotežja. Premikal se je napapirnatih hoduljah invalovil vvetru. Včasih si lahko videl, kako je glavo namočil vvodo inso mu valovi razčesali neukrotljivo grivo. Še dolgo si lahko videl valove njegovih las.

Tat je ljubil neko deklico. In njeno srce je bilo edina reč, ki je ni znal ukrasti.

Deklica je imela očeta, ki je razpiral plašč vtemnih hodnikih, da so osnovnošolke vjatah kričale pomestu. Ko ga je množica raztrgala, si je vsak iznjega naredil obesek inti amuleti so potem varovali predslabim.

Deklica je odtlej živela sama ssvojim srcem. Ves čas se je igrala znjim.

Srce vnobeni igri ni zmagalo.

Ko je bil očeše živ, je srce zmagovalo, sedaj pa ne več. Sploh ne več.

Na obronku mesta je bila hiša izmodrega žameta, tako mehka, da so oblaki počivali nanjej. Tu je živel princ, ki so ga klicali Modrožametni princ zaradi njegovih rož. Imel je grbastega vrtnarja, ki je imel dva kosa očes, ki sta se namestnem trgu ljubila, kadar so ljudje potrebovali zgražanje.

↓↓↓

Preberi

Spletni medijwww.ludliteratura.sipodpira Javna agencija za knjigo RS.

Spletni medijwww.ludliteratura.sipodpira Ministrstvo za kulturo RS.

© LUD Literatura Erjavčeva 4 Ljubljana 1000 Slovenia Ideja:dodaj nas v imenik.

Foto: LUD Literatura

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!