Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Zabeležka z zaključki okrogle mize in vodenega ogleda na temoFERRARIJEV VRT IN NJEGOVI POTENCIALI

Galerija Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel in Ferrarijev vrt nedelja, 13. oktober 2019, 15.00-18.30

Zabeležka z zaključki

okrogle mize in vodenega ogleda na temo

FERRARIJEV VRT IN NJEGOVI POTENCIALI

Galerija Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel in Ferrarijev vrt nedelja, 13. oktober 2019, 15.00-18.30

Dogodek, ki je bil del štanjelskega programa Festivala Kraška gmajna, je organiziral Javni zavod Komenski Kras skupaj s partnerji festivala. Izbrani sogovorniki so v prvem delu osvetlili vlogo vrta v različnih zgodovinskih obdobjih – v preteklosti, sedanjosti in tudi možnih obetih za prihodnost. Javni razpravi je sledil voden ogled vrta.

Kot eno najzanimivejših del arhitekta in urbanista Maksa Fabianija na Krasu je Ferrarijev vrt v Štanjelu postopoma nastajal v letih med 1923 in 1935 kot dopolnitev in nadgradnja vile Ferrari. Ob tem, ko ima dandanes status najpomembnejše vrtne kulturne dediščine na tleh Slovenije iz časa med obema vojnama, je slogovno eklektičen, saj so v duhu historicizma njegovi elementi, povzeti iz obdobij od srednjega veka, renesanse, klasicizma do secesije, dopadljivo povezani v novo celoto. V njemu je avtor originalno rešil problem z vodo, bogata je tudi raba novih materialov kot je beton, glede samih uporabljenih rastlin pa je vrt imel uporabne in okrasne funkcije z mediteranskim pridihom. Zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti je bil vrt leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Udeleženci so izpostavili naslednje ugotovitve in razvojne izzive:

· Vrt je po obsegu večji, kot ga dojema običajni obiskovalec, saj sta njegov del tudi vrtača pod njih in severni del griča s potmi. Je neločljiv sestavni del Štanjela in ena izmed ključnih znamenitosti štanjelske ponudbe. Občina Komen je v zadnjih letih vanj veliko vložila, posebej je k urejenosti doprinesla zaposlitev vzdrževalca in vsakoletna sredstva za vzdrževanje.

· Kot podeželski vrt premožne družine je imel poleg okrasno razvedrilne izvorne funkcije tudi izrazito praktično uporabno, saj so tu za samooskrbo pridelovali različno sadje, vrtnine in celo poljščine, kar vse je v preteklosti oblikovalo bistvene lastnosti vrta, ki jih je pri nadaljnjem oživljanju vrta potrebno upoštevati. Kar nekaj je še zgodovinski podrobnosti in arhitekturnih posebnosti, ki bi jih bilo potrebno raziskati in ki bi obogatile zgodbo o nastanku vrta, predvsem podrobnosti o lastniku Enricu Ferrariju in njegovih sorodnikih, uporabnikih vrta.

· Vrt je v veliko boljšem stanju kot pred desetletji, vendar ponekod vseeno potrebuje še dodatna vlaganja, predvsem pa dobre programe, ki bodo ob spoštovanju njegovih posebnosti prinašali sredstva za njegovo vzdrževanje. Zaradi izjemne lokacije in slikovitih prizorišč je že dolga leta priljubljena poročna destinacija, še neizkoriščen potencial pa ima na področju organizacije manjših butičnih poslovnih in kongresnih srečanj. Večje razvojne korake lahko omogoči bolj učinkovito trženje ter pridobitev dodatnih državnih, morda tudi evropskih sredstev.

· Širše območje okrog gornjega dela Štanjela je zaščiteno kot krajinski park. Načrtno upravljanje Štanjela kot celote znotraj parka - skupaj s Ferrarijevim vrtom še grajsko poslopje, različna razstavišča, sakralna dediščina, arheološko območje Gledanice in pokopališče iz prve svetovne vojne, … - bi okrepilo promocijske in trženjske priložnosti ter Štanjel še bolj približalo drugima dvema stebroma kraške turistične ponudbe, Kobilarni Lipica in Parku Škocjanske jame.

Več o gostih:

Mag. Erik Modic, župan občine Komen, je v občinski upravi zaposlen že 18 let. Na svojem prejšnjem delovnem mestu je bil odgovoren za investicije in evropske projekte, med drugim je avtor projektne naloge Revitalizacija Ferrarijevega vrta, napisane leta 2013.

Nataša Kolenc, arhitektka in konservatorka, se na svoji poklicni poti ukvarja z obnovo in oživljanjem kulturne dediščine s poudarkom na grajeni dediščini. Vrt poglobljeno raziskuje že od leta 2002, ko je sodelovala pri izdelavi načrtov za obnovo njegovih najbolj ogroženih grajenih delov, med drugim tudi vodovodnega sistema.

Matjaž Mastnak, diplomirani inženir gozdarstva, kurator v Arboretumu Volčji Potok, višješolski predavatelj in publicist, se pri svojem delu strokovno ukvarja z drevnino. V vrtu je bil dejaven od leta 2003 do 2013, ko je sodeloval pri osnovnem vrtnarskem vzdrževanju in obnovitvenih delih, med drugim je opravil strokovni popis drevnine in identificiranje rastlin na zgodovinskih fotografijah vrta.

Stane Sušnik je avtor več kot sto oddaj s področja vrtne kulture in varstva narave v okviru Izobraževalnega programa TV Slovenije ob sočasnem urejanju revije Rože in vrt, pozneje preimenovane v Zeleni raj.

Gorazd Čad, lastnik in direktor podjetja Toleranca marketing, glavni urednik revije Congress Magazine, ima dolgoletne izkušnje pri načrtovanju, pripravi in izvedbi mednarodnih srečanj in razstav. Je svetovalec za uspešno trženje in promocijo turističnih, posebej kongresnih destinacij in poslovnih dogodkov.

Zapisal moderator dogodka Bogdan Macarol.

Več informacij o okrogli mizi: Javni zavod Komenski Kras, Polona Abram, polona.stanjel@stanjel.eu

Organizator dogodkov v Štanjelu je Javni zavod Komenski Kras skupaj s partnerji festivala:

Konjeniškim parkom Lipica, Javnim zavodom Park Škocjanske jame, Slovenija, Turistično informacijskim centrom Sežana, Razvojnim centrom Divača in Zavodom Jerbas.

Foto: Javni zavod Komenski Kras

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!