Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Z novimi materiali in novimi tehnologijami do zelene prihodnosti

Na današnji e-okrogli mizi z naslovom Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO) na poti k zelenemu, pametnemu, digitalnem in kreativnemu so ugledni strokovnjaki predstavili svoje poglede na poti integriranja zelenega, pametnega, digitalnega in kreativnega v široko področje razvoja materialov prihodnosti.

Z novimi materiali in novimi tehnologijami do zelene prihodnosti

Ljubljana, 16. november 2020 – Na današnji e-okrogli mizi z naslovom Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO) na poti k zelenemu, pametnemu, digitalnem in kreativnemu so ugledni strokovnjaki predstavili svoje poglede na poti integriranja zelenega, pametnega, digitalnega in kreativnega v široko področje razvoja materialov prihodnosti. Predstavili so ključne trende ter razmišljali o načinih tkanja interdisciplinarnih povezav za doseganje rezultatov na poti k zelenemu, pametnemu in digitalnemu gospodarstvu ob podpori kompetentnih zaposlenih.

Dr. Niko Herakovičs Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je uvodoma poudaril pomen dvojca ekološko in digitalno v novi evropski industrijski strategiji, ki predstavljata velike izzive tudi za Slovenijo, kjer ima pomembno vlogo prav strategija pametne specializacije (S4). Izpostavil je ključno vlogo povezovanja tako pri projektih kot v in med strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi. Izzivi, ki jih postavlja prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, so po njegovem mnenju veliki in zahtevajo tudi spremembe v mišljenju, na primer na področju transparentnosti in sledljivosti izdelkov, tehnologij in procesov ali analize velikih podatkov (big data).

Direktorica GZS - Službe za varstvo okoljaAntonija Božič Cerarse je navezala na novo slovensko industrijsko strategijo, ki govori o premiku k zelenemu, pametnemu in kreativnemu;vsi trije vidiki pa so med seboj odvisni in neločljivo povezani. Dodala je, da o trajnostnem razvoju sicer govorimo že več kot trideset let, a šele z razvojem digitalne, aplikativne tehnologije, novih materialov in z vse večjo oskrbo z obnovljivimi viri energije postaja pot do trajnostnega razvoja vse jasnejša. Ob tem je poudarila, da danes pri izdelkih ni več pomembno samo razmišljanje o nevarnih snoveh, ampak tudi o snoveh, ki ovirajo predelavo in reciklažo. Z razvojem digitalizacije lahko pričakujemo, da bo vse več izdelkov opremljenih s t. i. potnimi listi s podatki o nevarnih ali škodljivih snoveh, pa tudi s podatki o možnostih dostopa do koristnih snovi potem, ko izdelki pristanejo v odpadnih tokovih.

Dr. Eva Boštjančičz Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je na področju ravnanja s človeškimi viri poudarila tako vidik spretnosti, ki jih bodo potrebovali zaposleni v prihodnosti (mednje se med drugim uvrščajo družbena dojemljivost, prepričevanje, kritično razmišljanje, aktivno učenje ter sposobnost reševanja kompleksnih problemov) kot tudi vidik prijazne zelene prakse v delovanju podjetij, od zelene blagovne znamke delodajalca do zelenih koristi za zaposlene in/ali dostopa do zelenih storitev.

Vodje fokusnih področij SRIPMATPROdr. Jožef Medved(Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za materiale in metalurgijo),dr. Bojan Podgornik(Inštitut za kovinske materiale in tehnologije) indr. Andrej Kržan(Kemijski inštitut) so v zadnjem delu dogodka spregovorili predvsem o trendih na svojih področjih in o pomenu povezovanja za uspešen nadaljnji razvoj.

Na področju kovinskih materialov jedr. Bojan Podgornikizpostavil usmerjenost raziskav predvsem na področje razvoja čistejših, t. i. ultračistih jekel in zlitin, visokotrdnostnih jekel ter zlitin za zahtevne aplikacije. Zelo pomembno področje v SRIPMATPRO je tudi področje tehnologij, kjer je največji poudarek na aditivnih tehnologijah (3D tisk kovin), ki omogočajo izdelavo izredno kompleksnih struktur in izdelkov, povečuje pa se tudi potreba po modeliranju predvsem procesov izdelave materialov in komponent. Ob tem je poudaril, da se člani SRIPMATPRO zelo dobro zavedajo pomena trajnostnega razvoja, nujnosti zmanjšanja energetske potratnosti in ohranjanja okolja, zato so njihova vlaganja usmerjena ne le v sam razvoj materialov, ampak tudi v razvoj tehnologij in izdelave.

Fokusno področje lahkih kovin, zlasti aluminija, je podrobneje prestavildr. Jožef Medved. Kot je dejal, predvidevanja kažejo, da bodo pridobivanja primarnega aluminija, ki so sedaj povezana z veliko porabo energije in izpusti CO2, v prihodnjih desetih do dvajsetih letih prešla v pridobivanje t. i. zelenega primarnega aluminija. Ob tem je dodal, da kljub temu, da je danes v uporabi še vedno okoli 75 % aluminija, aluminijska industrija stremi k reciklaži. Kot dve perspektivni področji je omenil dekorativni aluminij in aluminij za pakiranje in embalažo. Zaključil je z mislijo, da v Sloveniji proizvajamo vrhunske kovinske materiale, da pa se moramo bolj kot v proizvodnjo osnovnih materialov usmeriti v proizvodnjo posameznih sklopov, če že ne celotnih izdelkov iz teh materialov, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Vse to pa ne bo mogoče brez neprestanega razvoja človeških virov, je še dodal.

Dr. Andrej Kržanje predstavil steber multikomponentnih materialov. Gre za široko paleto predvsem nekovinskih materialov iz več komponent, med katerimi je za slovensko industrijo pomembna npr. proizvodnja premazov; zanimiv izziv so tudi pametna vlakna in tekstili, ki bodo vsebovali vedno več pasivnih in aktivnih vključkov za povečanje njihove funkcionalnosti, varnosti in udobja. Na področju kompozitnih materialov je posebej izpostavil načrtovano vzpostavitev pilotnega centra za kompozitne materiale (SIPCOMAT). Izziv za prihodnost predstavlja poleg vlaken in tekstila tudi vključevanje segmenta plastičarske industrije v to strateško-razvojno inovacijsko partnerstvo.

Današnji dogodek je pripravilo Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO) v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in pomeni pomemben prispevek v času poteka virtualne razstaveMateriali prihodnosti.

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!