Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Rezultati natečajev in izid Literature 352

Revija Literatura razglaša rezultat natečaja za Božično zgodbo.

RevijaLiteraturarazglaša rezultat natečaja zaBožično zgodbo. Žirija v sestavi Ana Geršak, Tina Kozin in Veronika Šoster je v konkurenci66 zgodbizbrala naslednje tri zmagovalne zgodbe:1.Božični poliptih v samskem domuTatjane Plevnik2.Kjer niso marali božičaTeje Močnik3.RačunovodjaFrancija NovakaZgodbe boste lahko prebrali v zadnji letošnji Literaturi, ki bo izšla v začetku decembra.Obenem sporočamo, da smo na tematski natečaj zaEsej o sodobni slovenski literaturiprejeli le5 besedil, za katera je žirija v sestavi Veronika Šoster, Primož Čučnik in Urban Vovk žal ugotovila, da nobeno ne dosega kriterijev za objavo v reviji, zato smo se odločili, da te nagrade letosne podelimo, ampak denarni sklad zanjo prenesemo v leto 2021, ko bomo v januarju objavili nov natečaj za najboljši esej, z novo ali razširjeno temo. Bodite pozorni in trenirajte esejistiko! Lahko tudi z njenim branjem v reviji Literatura.

Literatura352

Robert Kuretse v uvodu spopade z vsaj sto let starim vprašanjem literarne kritike Ali lahko ločimo delo od avtorja? K živosti avtorja precej pripomorejo sodobna sredstva za hitro komunikacijo in promocijske strategije. Torej čas, v katerem živimo. "Danes ne gre samo za avtorja z njegovo osebno zgodovino in njegovimi stališči, ampak tudi za avtorja kot določeno družbeno pozicijo znotraj produkcijskih razmerij ..." S tem se kritik posredno dotakne težav sodobnegamainstreampisanja in branja na način (avto)bigrafskih prvin. Avtorja ne moremo ločiti od njegovega dela in to, kar (iz)vemo o njem, hkrati vpliva na naše razumevanje. S kritikovega stališča to pomeni težavo možnih vnaprejšnjih sodb, predsodkov; rešitev je v odpiranju možnosti drugačnih branj, ki so morda tuja celo avtorju samemu. Vsekakor so to branja mimo avtorja kot osebe z družbeno pozicijo, stališči, okusom ... Mora kritik, za potrebe kritike, avtorja potujiti ali postaviti v oklepaj?Pesniški blok tokrat odpira nekaj pesmi iz knjigeMete KušarZmaj.Ana Pepelnikje svoj novi ciklus naslovilaHude ure. Nekaj pesmi s skupnim naslovomObičajne stvariobjavlja tudiAlja Adam.Jani Virkobjavlja zgodbo iz osemdesetih z naslovomJaka in Vane, prvič na straneh naše revije beremo zgodbeSamante Hadžić Žavski. Prozni blok sklenePoezija ni mrtvaDavida Bedrača.V intervjuju, ki ga je pripravilaTina Kozin, tokrat gostimo redno profesorico za književnost z Oddelka za slovenistiko FF,Alojzijo Zupan Sosič.O opusu Zorka Simčiča – še drugič – pišeMiklavž Komelj. S tem je njegovega eseja v nadaljevanju konec.Sebastijan PešecjePreplah na Olimpuposlal kot predlog za prozo, besedilo pa smo objavili kot Dramolet.V prevodni rubriki smo tokrat sestavili zaokrožen poljski blok, v zadnjem času smo namreč prejeli precej prevodov iz sodobne poljske poezije priznanih prevajalk. Tako jeStaša Pavlovićprevedla nekaj pesmiTomasza Różyckegaiz knjigeKolonije,Jana Unukje prvič pri nas predstavila poljsko pesnicoKrystyno Dąbrowsko, Katarina Šalamun Biedrzyckapa je predstavila pesmiMałgorzate Lebdaiz knjigeMeja gozda.Retrocenzija se tokrat ukvarja z aktualnimiMarpurgi, piše pa joZarja Vršič.Kritike pišejoSilvija Žnidar(o romanuAndreja Blatnika),Miha Marek(o pesniški knjigiBlaža Iršiča),Maja Šučur(o romanuLucije Stepančič),Matej Bogataj(oVinjetah straholjubca)Veronika Šoster(o mladinskem deluSimone Semenič) inIztok Sitar(OBaragiDamijana Stepančiča).V Strip StopinjahDamijan StepančičsrečaSilvino Ocampoiz knjigeGostje.

PR LUD Literatura

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!