Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

ČASTNE LISTINE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE

V uvodu 14. seje Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez so bile podeljene Častne listine, najvišja priznanja olimpijskega komiteja Slovenije. Ob 100 letnici olimpizma na slovenskem so visoka priznanja bila podeljena tistim zvezam, ki letos slavijo 100 let delovanja oz. so nosilke panog, ki so takrat organizirano že delovale.

ČASTNE LISTINE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE

V uvodu 14. seje Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenjašportnih zvez so bile podeljene Častne listine, najvišja priznanja olimpijskegakomiteja Slovenije. Ob 100 letnici olimpizma na slovenskem so visoka priznanjabila podeljena tistim zvezam, ki letos slavijo 100 let delovanja oz. so nosilkepanog, ki so takrat organizirano že delovale.

Morda na kratko za kaj je pred 100 leti pravzaprav šlo. Ustanovitev olimpijskegapododbora v Ljubljani in Športne zveze Ljubljana se je zgodila 24. in 25. aprila1920 v "posvetovalnici mestnega magistrata", navaja poročilo v Slovenskemnarodu 1. maja 1920. Pripravljalni odbor je načrtoval potek sej 24. 4. "v verandihotela Union" in 25. 4. v "srebrni dvorani hotela Union". V soboto 24. aprila sopotekala posvetovanja in redakcije pravilnikov, 25. aprila pa sta bili najprejpredavanji o športu in higieni ter splošnem pomenu športa, ki so jim sledileustanovitve prvih krovnih teles.

Opravljene so bile ustanovitve in volitve predsednikov in izvršnih odborovnajprej Ljubljanske nogometne podzveze (LNP), nato Sportne zveze Ljubljana inOlimpijskega pododbora Ljubljana. Vse so se poimenovale po sedežu, to jeLjubljani, delokrog pa je bil slovenski teritorij. Predsednik LNP je postal AntonJug, Sportne zveze Ciril Žižek.

Sledila je ustanovitev olimpijskega pododbora s predsednikom Cirilom Žižkom.Olimpijski pododbor je zasledoval družbeno širino. Sestavljali so ga še trijepodpredsedniki, dva tajnika, dva blagajnika, odborniki JOO, zastopniki prosvete,referenta za telesno vzgojo poverjeništva za socialno skrbstvo in sosveta zatelesno vzgojo pri zdravstvenem odseku, generalnega komisarja za tujskipromet, predstavniki dravske divizijske oblasti, mesta Ljubljane, združenjajugoslovanskih novinarjev in športne zveze Ljubljana. Naloga mu je bilapromovirati šport, olimpizem in zbirati sredstva za olimpijske nastope zorganiziranjem npr. propagandnih ŠPORTNIH TEDNOV s športnimi prireditvamiali različnimi olimpijskimi akcijami, katerih izkupiček je šel v centralnoolimpijsko blagajno.

Z aprilsko ustanovitvijo sta LNP in športna zveza Ljubljana z odseki zaposamezne panoge ali športe povezali slovenski šport, v razmerju zjugoslovanskim, medtem ko je olimpijski pododbor prevzel skrb za promocijoolimpizma. Pravila športne zveze Ljubljana so bila predložena ljubljanskemuV uvodu 14. seje Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez so bilepodeljene Častne listine, najvišja priznanja olimpijskega komiteja Slovenije. Ob 100 letnici olimpizma naslovenskem so visoka priznanja bila podeljena tistim zvezam, ki letos slavijo 100 let delovanja oz. so nosilkepanog, ki so takrat organizirano že delovale.

Morda na kratko za kaj je pred 100 leti pravzaprav šlo. Ustanovitev olimpijskega pododbora v Ljubljani inŠportne zveze Ljubljana se je zgodila 24. in 25. aprila 1920 v "posvetovalnici mestnega magistrata", navajaporočilo v Slovenskem narodu 1. maja 1920. Pripravljalni odbor je načrtoval potek sej 24. 4. "v verandihotela Union" in 25. 4. v "srebrni dvorani hotela Union". V soboto 24. aprila so potekala posvetovanja inredakcije pravilnikov, 25. aprila pa sta bili najprej predavanji o športu in higieni ter splošnem pomenu športa,ki so jim sledile ustanovitve prvih krovnih teles.

Opravljene so bile ustanovitve in volitve predsednikov in izvršnih odborov najprej Ljubljanske nogometnepodzveze (LNP), nato Sportne zveze Ljubljana in Olimpijskega pododbora Ljubljana. Sledila je ustanovitevolimpijskega pododbora s predsednikom Cirilom Žižkom. Olimpijski pododbor je zasledoval družbeno širino.Sestavljali so ga še trije podpredsedniki, dva tajnika, dva blagajnika, odborniki JOO, zastopniki prosvete,referenta za telesno vzgojo poverjeništva za socialno skrbstvo in sosveta za telesno vzgojo prizdravstvenem odseku, generalnega komisarja za tujski promet, predstavniki dravske divizijske oblasti,mesta Ljubljane, združenja jugoslovanskih novinarjev in športne zveze Ljubljana. Naloga mu je bilapromovirati šport, olimpizem in zbirati sredstva za olimpijske nastope z organiziranjem npr. propagandnihšportnih tednov s športnimi prireditvami ali različnimi olimpijskimi akcijami, katerih izkupiček je šel vcentralno olimpijsko blagajno.

Z aprilsko ustanovitvijo sta LNP in športna zveza Ljubljana z odseki za posamezne panoge ali športepovezali slovenski šport, v razmerju z jugoslovanskim, medtem ko je olimpijski pododbor prevzel skrb zapromocijo olimpizma. Pravila športne zveze Ljubljana so bila predložena ljubljanskemu oblastvu septembra1920, vendar je zveza neformalno delovala že od aprila 1920. Delovno področje je bilo "okrožje Ljubljane,t.j. Slovenija, Prekmurje ter oni del reškega ozemlja, ki se odloči za pristop k SZL", ki pa je pripadla KraljeviniItaliji. Sestavljali so jo tako imenovani "športno-tehnični odseki" za posamezne športe. Ti so v ustanovnemletu bili: plavalni, veslaški, smučarski (ali tudi zimsko-športni), atletski, teniški, kolesarski inmotociklistični ter konjeniški odsek, ki so se z organiziranjem novih športov širili. Zveza je obstajala lenekaj let, "športno- -tehnični odseki" so po organiziranju centralnih panožnih zvez prerasli v panožnepodzveze. Podzveze so se poimenovale po športni panogi in sedežu podzvez, npr. v originalu Ljubljanskinogometni podsavez, Ljubljanski lahko-atletski podsavez, Ljubljanski plavalni podsavez itd.... Notranje sose podzveze členile na okrožja, npr. ljubljanska na ožje ljubljansko, celjsko in mariborsko okrožje. V letu1920 je nastopil na olimpijskih igrah Slovenec Stane Tavčar, ki je sodeloval kot član nogometnereprezentance Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Olimpijski pododbor v Ljubljani pa je za svoja"odposlanca" za olimpijske igre v Antwerpnu 1920 na svoji plenarni seji 14. julija 1920, imenoval ing.Stanka Bloudka in majorja Josipa Jakliča.

Častne listine so prejeli Nogometna zveza Slovenije, Plavalna zveza Slovenije, Atletska zveza Slovenije,Konjeniška zveza Slovenije, Kolesarska zveza Slovenije, Avto-moto zveza Slovenije, Smučarska zvezaSlovenije, Veslaška zveza Slovenije, Teniška zveza Slovenije, Zveza drsalnih športov Slovenije,Gimnastična zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije in Sankaška zveza Slovenije.Ob koncu izredno bogate in uspešne športne kariere sta Častno listino OKS prejela VESNA FABJAN inparalimpijec DARKO ĐURIĆ.

Vesna Fabjan je izjemna smučarska tekačica. ki je zaključila svojo tekmovalno pot. Med njeniminajpomembnejšimi dosežki je bronasta medalja iz zimskih olimpijskih iger Sochi 2014. Na olimpijskih igrahje nastopila tudi v letu 2016 – Torino in 2010 – Vancouver.

Njen najboljši dosežek na Svetovnih prvenstvih je četrto mesto doseženo v Oslu 2011 v prostem šprintu.Na svetovnem pokalu pa je v letu 2010 in v letu 2011 osvojila prvo mesto. Obakrat je to bilo v Rusiji. Polegtega je stopničke na svetovnih pokalih osvojila še 2- krat.

Vesna je v svoji dolgi tekmovalni karieri osvojila številne odlične dosežke v svetovnih pokalih, bila je tudisvetovna prvakinja v kategoriji do 23 let in ima zmago z Univerzijade v letu 2005. Vesna Fabjan je bila tudinosilka slovenske zastave na olimpijskih igrah Pjongčang 2018.

Športnik invalid Darko Đurić je na svojem profilu na Facebooku v prvi polovici leta 2020 objavil, da končujesvojo športno pot. "Že nekaj časa je ljudem okoli mene jasno, da nisem srečen. Srečni pa smo, ko delamo

stvari, ki nas osrečujejo," je ob tem zapisal ter nadaljeval: " Začutil sem, da plavanje ni več nekaj, s čimerbi bil dodana vrednost družbi. Tudi izbira nekaterih ljudi, ki naj bi me podpirali, pa se je izkazalo, da so jimpomembni le lastne koristi in prihodki, me je pripravila k razmišljanju. Ali naj bom nesrečen pa vendarle nekidol ali pa srečen in človek, ki lahko odloča o svojem življenju, mogoče v širšem merilu manj cenjen, ampakvsaj dodana vrednost ljudem, ki me obdajajo." Razmišljanje, ki uokvirja osebnost Darka Đurića in o čemerbi se veljalo zamisliti. Darko Đurič je bil izvrsten plavalec, športnik invalid. Vrhunec njegove tekmovalnekariere je bil leta 2013, ko je v Montrealu postal svetovni prvak na 50m delfin in 100m prosto.

Olimpijski pozdrav!

PR:

OKS

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!