Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Dvig minimalne plače v razmerah covid-19 bo ogrozil delovna mesta tudi v kovinsko predelovalni industriji

Podjetja, člani Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS pričakujejo, da se jim bodo letos čisti prihodki od prodaje v povprečju znižali za 27,2 %. Kar 81 % podjetij bo beležilo upad prodaje. Izredno zahtevne razmere na svetovnih trgih, kamor podjetja plasirajo tri četrtine svoje proizvodnje, so posledica covid-19 pandemije, zato po prepričanju upravnega odbora združenja razmere kličejo po nujni enoletni zamrznitvi novele Zakona o minimalni plači. Člani združenja so prepričani, da se je v času spopadanja s pandemijo vredno boriti za vsako delovno mesto.

Dvig minimalne plače v razmerah covid-19 bo ogrozil delovna mesta tudi v kovinsko predelovalni industriji

Ljubljana, 11. 12. 2020 –Podjetja, člani Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS pričakujejo, da se jim bodo letos čisti prihodki od prodaje v povprečju znižali za 27,2 %. Kar 81 % podjetij bo beležilo upad prodaje. Izredno zahtevne razmere na svetovnih trgih, kamor podjetja plasirajo tri četrtine svoje proizvodnje, so posledica covid-19 pandemije, zato po prepričanju upravnega odbora združenja razmere kličejo po nujni enoletni zamrznitvi novele Zakona o minimalni plači. Člani združenja so prepričani, da se je v času spopadanja s pandemijo vredno boriti za vsako delovno mesto.

Člani združenja so v anketi o ocena ekonomskega vpliva minimalne plače v 2021 med najpogostejšimi ukrepi v primeru dviga minimalne plače nad 10 % napovedali zmanjševanje števila zaposlenih. Sledila sta ukrep večjihvlaganjv avtomatizacijo poslovanja in ukrepi za dvig produktivnosti na stroškovni ravni (iskanje novih dobaviteljev, novih materialov).

Upravni odbor Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS, ki se je na včerajšnji seji podrobno seznanil z analizo GZS in predlogom zbornice za začasno zamrznitev dviga minimalne plače, se v celoti pridružuje argumentom zbornice. Industrija se nahaja v izrednih razmerah, ki so posledica višje sile, zato je potrebno temu primerno ukrepati. Članizdruženja posebej opozarjajo na nastajanje uravnilovke plač, kar bi negativno vplivalo na motivacijo zaposlenih za delo, posledično pa bi vodilo do nižje produktivnosti in slabšanja konkurenčne sposobnosti. V razmerah izjemne negotovosti na izvoznih trgih namreč podjetja ne bodo sposobna za enak odstotek, kot naj bi se zvišala minimalna plača, dvigniti tudi vseh ostalih plač.

Upravni odbor Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS tudi predlaga, da se učinek dviga minimalne plače doseže na drug način, npr. z davčno olajšavo, tako da ne pride do dviga bruto zneska minimalne plače, s priznano olajšavo pa sedvigne neto znesek minimalne plače.Razporeditev koristi od povečanjabruto minimalne plače na način, kot se izvaja sedaj, namreč kaže, da od povečanega stroška delodajalca dobi delavec samo dobro tretjino, država pa dobi skozi povečanje davkov in prispevkov - bruto 1 in bruto 2 - skoraj dve tretjini zneska.

Po oceni Analitike GZS bi dvig minimalne plače prispeval k izgubi 8.000 do 30.000 delovnih mest. Uveljavitev novele zakona je že v letu 2020 vplivala na dvig bruto minimalne plače za 6 % in več (tudi do 20 % zaradi izločitve dodatkov), v letu 2021 pa bi za podjetja pomenila dodaten dvig minimalnih plač od 9 % do 32 %.

Podjetja bi v primeru bistvenega povečanja stroškov dela morala zmanjšati druge pomembne postavke, ki vplivajo na višjo produktivnost na dolgi rok, kot so vlaganja v raziskave, razvoj in investicije, stimulacije za motivacijo zaposlenih, izobraževanje zaposlenih, štipendije in drugo.

V kolikor bi se želela podjetja čim hitreje prilagoditi novim razmeram in ohraniti svojo konkurenčnost na svetovnih trgih, bi se odločila zaselitev enostavnih delovnih mest z nižjo dodano vrednostjo v okolja, kjer so stroški dela nižji, ukinjala bi manj donosne programe oz. bi s pospešeno avtomatizacijo zmanjševala število manj zahtevnih delovnih mest in zaposlene z manjšimi sposobnostmi prestavila na zavod za zaposlovanje– večinoma v kategorijo trajno nezaposljivih kadrov. Najbolj bi bili ogroženi mladi in najstarejši zaposleni.

Metalurška dejavnostje v Sloveniji v letu 2019 zaposlovala 9.960 ljudi v 80 družbah. Te so skupno ustvarile skoraj za 2,9 milijarde EUR prihodkov in 0,5 milijarde EUR dodane vrednosti (1,2 odstotka BDP). Dodana vrednost na zaposlenega je bila nad 50 tisoč EUR, kar je bilo za 7 odstotkov nad državnim povprečjem. Gre za podjetja, ki so izrazito izvozno naravnana in so 80 odstotkov celotne prodaje ustvarila na tujih trgih. Za naložbe so v zadnjih nekaj letih ta podjetja namenila okoli pet odstotkov letne prodaje.

Vkovinsko predelovalni industrijikot uporabniku in predelovalcu materialov je bilo v letu 2019 skupno aktivnih 3,1 tisoč družb s 73 tisoč zaposlenimi, čisti prihodek od prodaje je dosegel 12,1 milijarde EUR, dodana vrednost na zaposlenega je bila 43.290 EUR, delež prodaje na tujih trgih pa je znašal 75 odstotkov. Te družbe so ustvarile 3,2 milijarde EUR dodane vrednosti, 1,08 milijarde EUR EBITDA in 425 milijonov EUR čistega dobička. V kovinskopredelovalni verigi je zaposlen vsak enajsti Slovenec in prispeva 7,5 odstotka BDP.

PR:

GZS

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!