Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Elektroindustrija v Sloveniji: tukaj in zdaj

Predsedstvo Upravnega odbora GZS - Zbornice elektronske in elektroindustrije se je dne 14.12.2020 sestalo s panožnimi sindikati ter se z njimi dogovorilo o oblikovanju delovnih skupin, ki bodo pripravile izhodišča za nov plačni model v elektroindustriji.

Predsedstvo Upravnega odbora GZS -Zbornice elektronske in elektroindustrije se je dne 14.12.2020 sestalo s panožnimi sindikati ter se z njimi dogovorilo o oblikovanju delovnih skupin, ki bodo pripravile izhodišča za nov plačni model v elektroindustriji. Nov plačni model naj bi bil primerljiv z modeli v državah konkurentkah in bi odpravil anomalije, nastale zaradi administrativnega urejanja tega področja. Po sestanku je predsedstvo UO ZEE sprejelo izjavo za javnost v zvezi z aktualnimi dogajanji okoli minimalne plače in oteženega poslovanja zaradi korona krize.

Elektroindustrija v Sloveniji: tukaj in zdaj

Ljubljana, 16. december 2020 - Delodajalci v elektroindustriji ocenjujejo, da je zamrznitev ponovnega dviga minimalne plače najpomembnejši ukrep, ki ga panoga pričakuje od države za omilitev vpliva korona krize na poslovanje. Pozdravljajo pa tudi vsakršne napore in rešitve, nekatere dosežene, druge pa nakazane v procesu priprave zakona PKP7. V obdobju zamrznitve želijo intenzivirati proces prestrukturiranja panoge in se z delojemalci dogovoriti za nov plačni model, ki bo primerljiv z modeli v državah konkurentkah, vključujoč vse procese oblikovanja dostojne višine minimalne plače.

Elektronska in elektroindustrija v Sloveniji (elektroindustrija) je v letu 2019 dajala delo 36.516 zaposlenim, kar je glede na predhodno leto več za 2,4 %. Panoga obsega 1.097 gospodarskih družb, ki so lansko leto ustvarile za 5,58 milijarde EUR čistih prihodkov od prodaje. Elektroindustrija deluje v zahtevnem globalnem okolju, saj čez 90 % prodaje realizira na zahtevnih tujih trgih. Dodana vrednost na zaposlenega v panogi je bila 40.457 EUR, kar je malo pod povprečjem predelovalne industrije. Stroški dela v dodani vrednosti so znašali 70,1 % in so vse od leta 2013 višji od povprečja v predelovalni industriji. V zadnjih letih se ta trend povečuje tako, da so bili stroški dela v lanskem letu že za 8 odstotnih točk višji, kot v predelovalni industriji. Mesečna bruto plača na zaposlenega jebila v letu 2019 za 3,7 % višja glede na predhodno leto, to je 1.719,8 EUR, a ostaja, tako kot v zadnji 10 letih, v povprečju za 3 % nižja od bruto plače v predelovalni industriji (Vir: AJPES).

Korona kriza je v panogi povzročila največje težave pri zmanjšanju naročil in zastojih v dobavnih verigah. Kljub težavam panoga ni odpuščala, nasprotno, z lastnimi rezervami in optimalno kombinacijo pomoči države, ki jo je ta zagotovila za premagovanje kriznih razmer,zagotavlja varno delo svojim zaposlenim ter s tem dokazuje družbeno odgovornost. Podjetja v panogi so v tem časuvlagala izredne napore za obstanekna listi zanesljivih dobaviteljev, kar kaže tudi podatek, da kriza skoraj ni vplivala na prekinitev dolgoročnih pogodb s kupci. Na krizo so podjetjaodgovarjala z organizacijskimi ukrepi in novimi poslovnimi modeli, vse s ciljem ohraniti vsako delovno mesto, tako v proizvodnji kotrežiji in menedžmentu. S tem so odgovorno do lastnikov, do zaposlenih in do družbe nadaljevala ustvarjanje akumulacije za razvoj in prestrukturiranje.

Podjetja elektroindustrije pričakujejo letos zaradi korona krize v povprečju za 5,8 % zmanjšan obseg proizvodnje glede na leto 2019, pri čemer so pri nekaterih podjetjih te napovedi tudi do -30 %. Napovedujejo za 7 % zmanjšanje prihodkov od prodaje, posamezna podjetja tudi za 50 %. V povprečju pričakujejo 4 % upad zaposlenih, pri čemer nekatera podjetja ne morejo dobiti delovne sile za izpolnitev naročil, kar kaže na izziv strukturnih neskladij v zaposlenosti v panogi. (Vir: Anketa GZS ZEE med podjetji elektroindustrije, ki ustvarijo 70 % vseh prihodkov elektroindustrije in predstavljajo 63 % zaposlenih v panogi, november 2020.)

Že statistični podatki panoge kažejo na nujnost prestrukturiranja, kriza pa je nujnost pospešitve tega procesa še aktualizirala. Prestrukturiranje proizvodnih procesov je s stališča poslovanja in tudi s stališča delovnih razmer zaposlenih nujno. Poleg razvoja novih inovativnih izdelkov in storitev je za konkurenčnost obstoječih nujno skrajšati čas dostopa na trge, povečati fleksibilnosti proizvodnje in ostalih procesov ter oblikovati izdelke in storitve po želji kupcev v najvišji možni kakovosti. Za dosego tega je nujno nadaljevati z vitkostjo in agilnostjo vseh procesov, posebno pa še s pospešenim uvajanjem novih tehnologij industrije 4.0 in digitalizacije. Nove tehnologije bodo olajšale delovne razmere zaposlenim, zmanjšale stroške slabe proizvodnje in omogočile nove sodobne poslovne modele. Zato elektroindustrija vidi kot enega izmed najpomembnejših ukrepov za odpravo posledic aktualne krize povečanje stopnje sofinanciranja v razvojno – raziskovalne projekte.

Začeti proces prestrukturiranja, ki poteka v panogi ter prilagoditveni proces višanja minimalne plače, je korona kriza, kljub uspešnim premagovanjem razmer, resno zamajala. Elektroindustrija zato potrebuje dodaten čas, v katerem bo akumulacija sredstev usmerjena predvsem v intenziviranje prestrukturiranja.

Panoga se strinja, da mora biti minimalna plača dostojna, vendar takojšnja dodatna obremenitev zaradi uveljavitve obveznosti Zakona o minimalni plači (ZMinP), kiv času sprejetja ni mogel predvidevati nastale krize, predstavlja resno motnjo v poslovanju večine podjetij v panogi. Panoga ocenjuje, da so se z že uveljavljenimi določili zakona v letu 2020 stroški dela povišali za 5,2 %, zaposlenost se je zmanjšala za 2,7 % glede naleto 2019, uveljavitev ponovnega dviga minimalne plače z januarjem 2021 pa bi povzročila dvig stroškov dela za nadaljnje 4% in zmanjšanje števila zaposlenih za 3,8%(Vir: Anketa GZS ZEE, november 2020).

Delodajalci v panogi ne želijo, da bi se ta trend nadaljeval, zato je Upravni odbor Zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS že v oktobru 2020 izoblikoval zahtevo po dvoletnem zamiku uveljavitve ponovnega dviga minimalne plače. Z vidika poslovne uspešnosti, pa tudi z vidika ohranjanja delovnih mest, je bila ta zahteva več kot upravičena.

Zmanjšanje učinkov uveljavitve ZMinP je najpomembnejši ukrep, ki ga elektroindustrija pričakuje od države za omilitev vpliva korona krize na poslovanje. Delodajalci v elektroindustriji ocenjujejo, da zamrznitev ponovnega dviga minimalne plače zaposlenih v dveletnem obdobju v splošnem ne bi prizadela, pozdravljajo pa tudi vsakršne napore in rešitve, nekatere dosežene, druge pa nakazane v pripravi zakona PKP7. Delodajalci elektroindustrije so v večini tudi pripravljeni v tem času z delojemalci dogovoriti nov plačni model, primerljiv z modeli v državah konkurentkah, vključujoč vse procese oblikovanja dostojne višine minimalne plače, ki so prav sedaj pričeli potekati v EU. Pri tem si želijo v konstruktivnem dialogu poiskati optimalne rešitve.

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!