Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Epidemija bo malemu gospodarstvu odnesla 1,8 mrd EUR dodane vrednosti

Kriza, ki jo povzročila epidemija koronavirusa, je še posebej prizadela malo gospodarstvo. Številna mala podjetja so na robu zloma.

Epidemija bo malemu gospodarstvu odnesla 1,8 mrd EUR dodane vrednosti

Ljubljana, 17. decembra 2020 – Kriza, ki jo povzročila epidemija koronavirusa, je še posebej prizadela malo gospodarstvo. Številna mala podjetja so na robu zloma. Ukrepi, ki jih je sprejela država za stabiliziranje razmer, so posledice omilili, ne morejo pa jih izničiti. Podjetniki pričakujejo, da jim bo omogočeno poslovanje, saj daljšega obdobja zaprtosti ne bodo prenesli. Pomoč, ki jo zagotavlja država, mora biti vsem dostopna, hitra in pod enostavnimi pravili. Glede tega so se strinjali udeleženci 9. Vrha malega gospodarstva, ki ga je organizirala GZS, tokrat prvič virtualno.

"Vsa podjetja, predvsem pa malo gospodarstvo, se sooča z zelo globokimi posledicami, ki jih je povzročila epidemija globalnih razsežnosti," je uvodoma dejala generalna direktorica GZSSonja Šmuc. Vlada je sprejela 6 protikoronskih zakonodajnih paketov, ki skušajo omiliti posledice, ne morejo pa jih izničiti; v sprejemu je tudi že 7. paket. Ker je drugi val epidemije še v polnem razmahu, je velik del gospodarstva zaprt že drugič. Po torkovem odprtju nekaterih dejavnosti in nekaterih omejenih dodatnih sprostitvah"tudi v drugih dejavnostih gospodarstva pričakujemo rahljanje ukrepov, kajti zaprti smo predolgo. Želimo delati," je poudarila in dodala, da se zavzemamo za to, "da ne bi prišlo do še ostrejših ukrepov za zajezitev širjenja epidemije, ki bi pomenili popolno zaprtje gospodarstva." Ob tem je pozvala podjetnike in gospodarstvenike, da še enkrat preverijo uvedene zaščitne ukrepe in zagotovijo njihovo spoštovanje med zaposlenimi. "To je edina pot, s katero sami prispevamo k zajezitvi epidemije ... Epidemija bo malemu gospodarstvu odnesla 1,8 mrd EUR dodane vrednosti. Po težki zimi se napoveduje še ena težka pomlad. Vendar pa, prihaja poletje … Zato zdržimo, ker bo bolje," je zaključila.

"Pomen malega gospodarstva je tako velik, da je skoraj krivično govoriti o malem gospodarstvu. Malo gospodarstvo je v resnici veliko gospodarstvo, kar se je še posebejizkazalo v tej zdravstveni in gospodarski krizi," je dejal gospodarski ministerZdravko Počivalšek. Večina podjetnikov in gospodarstvenikov se je trudila, da bi ohranila normalno poslovanje in razvojno naravnanost. Vlada se preko sprejemanja protikoronskih paketov trudi, da bi bile posledice koronakrize čim manjše. Na MGRT si prizadevajo, da bi bilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter nove finančne perspektive na voljo dovolj sredstev za spodbujanje razvoja, inovacij in podporo vsem MSP. Spregovoril pa je tudi o novi slovenski industrijski strategiji 2021-20, ki temelji na zelenem, ustvarjalnem in pametnem razvoju in jo je ministrstvo pripravilo skupaj z GZS in ostalimi deležniki.

Malo gospodarstvo predstavlja po oceni Analitike GZS okoli 120 tisoč subjektov, ki so v letu 2019 predstavljali polovico prihodkov v zasebnem sektorju, 60 % dodane vrednosti in 70 % zaposlenih, je povedal glavni ekonomist pri Analitiki GZSBojan Ivanc. Epidemija covid-19 je nekoliko bolj prizadela malo gospodarstvo kot velike družbe, ocenjuje Ivanc, ki pričakuje 14-odstotno znižanje prodaje in 12-odstotno znižanje dodane vrednosti. Število delovnih ur se bo znižalo za okoli 5,5 %, predvsem zaradi večje uporabe instrumenta čakanja na delo ter skrajšanega delovnega časa. V letu 2021 pričakuje odboj poslovanja, ker v osnovi ne pričakuje ponovitve podobnih zajezitvenih ukrepov, kot so bili spomladi 2020. Dodana vrednost naj bi se okrepila skoraj za desetino, produktivnost za okoli 5,8 %, neto dobiček za desetino. Prav tako pričakuje, da se bo število zaposlenih, merjeno po delovnih urah, povečalo za 3,5 %.

Andrej Brvar, direktor Infocentra GZS, je predstavil anketo o vplivu covid-19 na slovensko gospodarstvo. Izvedena je bila med 18. in 30. novembrom. V anketi je sodelovalo 488 podjetij – članov GZS (30 % industrija in 70 % storitvene dejavnosti). Več kot 80 % sodelujočih podjetij je bilo iz segmenta mikro, majhnih in srednje velikih podjetij. V povprečju bodo podjetja v 2020 beležila za 20,5 % nižje prihodke kot v letu 2019. Največji padec pričakujejo ravno majhna podjetja v storitvenih dejavnosti, ki so navedla medletni padec prihodkov za 29 %. Podjetja napovedujejo zmanjšanje števila zaposlenih za 9 %, pri mikro podjetjih pa je napovedan padec števila zaposlenih za 15 %. Kot najpomembnejše ukrepe za pomoč malemu gospodarstvu so anketiranci izpostavili podaljšanje vseh ukrepov pomoči do 30. 6. 2021, povrnitev povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo v celoti ter povečanje povračila deleža fiksnih stroškov.

Direktor Pravne službe GZSMarko Djinovićje predstavil časovni pregled interventne zakonodaje in ključnih ukrepov za podjetja v letu 2020, s poudarkom na tistih, ki so namenjeniohranitvi delovnih mest pri delodajalcih, katerih poslovanje je epidemija najbolj prizadela. Zaradi obsežnosti in prepletenosti predpisov je sledenje interventni zakonodaji sila zapletena naloga, kar je poseben izziv zlasti za MSP.Za mala podjetja je zato ključno, da omenjene ukrepe poznajo ter jih znajo kar najbolje uporabiti v svoj prid. V tem delu se lahko članice obrnejo na GZS za pomoč z aktualnimi informacijami in strokovnimi nasveti ter spremljajo posebnospletno stran Poslovni nasveti v času koronavirusa, je še dodal.

Ranljivost malega gospodarstva se kaže neusmiljeno, je bil jasenBrane Lotrič, predsednik UO Podjetniško trgovske zbornice (PTZ). Številna podjetja so rezerve, ki so jih imela, porabila in sedaj "dobesedno nimajo več od kod jemati za poplačilo najnujnejših obveznosti, tudi ne za plače zaposlenih in prispevke za socialno varnost". Zato bo treba sprejeti dodatne ukrepe, ki bodo podjetjem omogočili pokrivanje stalnih stroškov na način, da bo država vsem prizadetim podjetjem omogočila pomoč, ki bo vsem dostopna, hitra in pod enostavnimi pravili. Med področji, kjer terjajo v malem gospodarstvu spremembe, je med drugim izpostavil odpiranje dejavnosti povsod, kjer je možno zagotoviti spoštovanje zaščitnih navodil NIJZ, financiranje izpadlih prihodkov s subvencioniranjem stalnih stroškov, pokritje 80 % izpadlih prihodkov glede na primerljivo lansko obdobje za z vladno uredbo zaprte dejavnosti, ter 100 % povračilo nadomestila za čakanje na delo do povprečne mesečne plačo v RS ne glede na velikost podjetja in letni promet. Zavzel se je tudi za oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov v breme države, za izplačilo pomoči najkasneje v naslednjem mesecu po mesecu odobritve ter lažji dostop do likvidnostne pomoči z ugodnejšimi pogoji. Izpostavil je tudi davčne spodbude za delo na daljavo tako, da se vlaganja, ki jih je delodajalec opravil za prilagoditev delovnega proces, v celoti upoštevajo kot davčna olajšava. Dotaknil pa se je tudi minimalne plače in dejal, da je treba vztrajati z zamikom uveljavitve dviga minimalne plače do ponovnega okrevanja gospodarstva, ko bodo taka izplačila stroškovno možna.

O tem, kako so se podjetja in država odzvali na epidemijo covid-19, je tekla beseda na okroglimiziz naslovom Kako preživeti zimo in izkoristiti nove priložnosti. Kot je povedalMarko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, so se z epidemijo uspešno spopadli. Izpostavil je velik pomen sodelovanja tako med podjetji kot tudi z znanstveno-raziskovalno sfero; kot odličen primer sodelovanja je omenil projekt razvoja respiratorja. Po besedahMiha Rajha,direktorja Pharsols, so tudi v njihovem podjetju z dobrim načrtovanjem krizo ne le prebrodili, ampak so celo zrasli. Inovacijsko okolje je v Sloveniji dobro razvito, za preboj novih idej, inovacij in startupov pa je dobro poskrbljeno. Veliko priložnosti odpira po mnenju Rajha tudi sodelovanje med startupi in velikimi podjetji. Podjetjem so pomagali tudi ukrepi države. Kot je povedalGregor Umek,MGRT, sta bila ključna ukrepasubvencioniranje začasnega čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Slovenski podjetniški sklad pa je, kot je dejala direktoricaMaja Tomanič Vidovič,podjetjem pomagalz vrsto različnih instrumentov, predvsem za zagotavljanje tekoče likvidnosti. Zdaj pa so pred podjetji že novi izzivi - kako ohraniti trg, kako se prilagoditi ali celo investirati, npr. v digitalizacijo, ki bo še naprej igrala izjemno pomembno vlogo. Kot je izpostavilaAjda Cuderman, državna sekretarka na MGRT, morajo biti podjetja naravnana zlasti k čimprejšnji komercializaciji inovacij.Kot je zaključil moderator okrogle mize, izvršni direktor GZSSamo Hribar Milič, je kljub velikim problemom v času epidemije veliko optimizma tako med podjetji kot tudi v podpornem okolju. Izrazil je prepričanje, da bo malo gospodarstvo kot steber gospodarske strukture in socialnega razvoja v Sloveniji uspelo izkoristiti vse nove priložnosti, tudi ob pomoči programov in ukrepov, ki so jim že ali jim še bodo v prihodnje na voljo.

Kriza je tudi priložnost, da se zakonodaja naredi bolj prožna in manj birokratska, je dejal predsednik UO GZS - Podjetniško trgovske zborniceBrane Lotričv svojem sklepnem nagovoru. Zato je predlagal oblikovanje komisije, sestavljene iz članov malega gospodarstva, FURS, ZPIZ, ZRSZ, GZS in OZS. Ta komisija, ki bi jo moral vodili predstavnik malega gospodarstva, bi obravnavala izjeme, ki so pri pomočeh izpadle in imela možnost vplivati na postopke in hkrati pripraviti predloge spremembe zakonov. "Predlog rešitve se nanaša na obljubo politike, da se v teh časih ne bo pozabilo na nikogar. In od nekdaj velja, da v krizi pomisli najprej na male. Mala in srednje velika podjetja se zavedamo svoje prožne vloge pri ponovnem zagonu gospodarstva po izhodu iz zdravstvene krize. Zato računamo na pomoč vlade, da nam vlogo prožnega elementa pri ponovnem vzpostavljanju gospodarstva omogoči," je zaključil.

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!