Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Strokovna razprava o pomenu gojenja sončnic s pogostitvijo in ogledom nasada sončnic

V nedeljo 27. avgusta 2017 je na kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni potekala strokovna razprava o pomenu gojenja sončnic.

V nedeljo 27. avgusta 2017 je na kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni potekala strokovna razprava o pomenu gojenja sončnic. Strokovnjaki z različnih področij so predstavili širši pomen gojenja sončnic, raznolike možnosti uporabe in tudi možnosti odkupa pridelka.

Na strokovni razpravi so sodelovali:

· g. Janez Vencelj – podpredsednik ČZS,

· ga. mag. Tanja Strniša, MKGP,

· ga. Tadeja Kvas Majer MKGP,

· g. Franc Jakič – Biotehniška šola Rakičan.

· ga. doc. dr. Darja Kocjan Ačko – Biotehniška fakulteta,

· g. Dušan Ozvatič Semenarne Ljubljana.

V nadaljevanju navajamo poudarke iz strokovne razprave.

Mag. Tanja Strniša je pohvalila delovanje Čebelarske zveze Slovenije, kot sektorja, ki vedno išče rešitve. Pohvalila je tudi delovanje čebelarjev inčebelarskih društev ter omenila pobude za sajenje medovitih rastlin in pobudo za Svetovni dan čebel, kot najvidnejšega projekta, ki ga pozna ves svet. Ga. Strniša je izrazila tudi podporo prizadevanjem za večjo posejanost sončnic na naših poljih.

G. Janez Vencelj je poudaril pomen gojenja sončnic kot medovitih rastlin, pomembnih za ohranjanje okolja kot tudi za naše naslednike. Sončnice so pomembna hrana za čebele, ljudi in živali. Če se bo povečala setev sončnic, bodo slovenski čebelarji lahko pridelovali sončnični med. G. Vencelj je izpostavil tudi pomen sodelovanja med čebelarji in kmeti. Prepričan je, da se bo posejanost kmetijskih površin v naslednjih letih povečala.

Ga. Tadeja Kvas Majer je pohvalila projekt "Kar sejemo, to žanjemo" v povezavi s povečanjem površin posejanih z ajdo in izrazila upanje, da bo tudi s sončnicami podobno. Poudarila je pomen sejanja sončnic za kolobar in izpostavila dva ukrepa; prvi je kolobar za tiste površine kjer se izvaja POZ (poljedelstvo in zelenjadarstvo) in ukrep za neprezimne medonosne posevke, kamor spada tudi sončnica. Tudi ekološki kmetje, ki sejejo sončnico so upravičeni do podpore. Do podpore po so upravičeni tudi tisti, ki se ukvarjajo z predelavo in imajo registrirano dopolnilno dejavnost. Le-ti lahko pridobijo sredstva za ureditev prostora za stiskanje olja ali ureditev prostora za promocijo – oz. prodajnega prostora. Za ukrepe kmetijske politike po letu 2020 pa se začenja razprava, tako, da je sedaj pravi trenutek, da se odločimo kaj podpirati v prihodnje, vendar pa so za vsak ukrep potrebna utemeljena pojasnila. G. Franc Jakič je povedal, da se Biotehniška šola iz Rakičana ukvarja z mikro poskusi, v okviru tega opazujejo tudi sončnice. V okviru poskusov beležijo datum setve sončnic, datum vznika ki traja od 10 dni – 15 dni po setvi, pojav glavic od 30 dni – 35 dni, cvetenje od 55 dni – 65 dni, zrelost od 90 dni – 110 dni, višina sončnic je od 145 cm – 210 cm, premer klobuka od 17 cm – 35 cm, premer stebla je od 1,7 cm – 4 cm. S posebnimi metodami ugotavljajo tudi osebnost olja, ta se giblje od 47% do 52% . Bolezni ni veliko, če imamo pravi kolobar. Sončnice je potrebno zaščititi pred pticami. G. Jakič je predlagal, da se strnišča zarastejo s sončnicami, od tega imajo nekaj čebele, krajina je lepa, če pa se ukvarjamo z živinorejo pa se sončnica lahko silira s koruzo ali meša s travno silažo.

Ga. doc. dr. Darja Kocjan Ačko je za uvod povedala, da je sončnica rastlina, ki nas razvedri, da je lepa pa tudi koristna. V sredini 20. stoletja je bilo v Sloveniji s sončnico zasajenih okoli 1000 ha površin, kar je na prelomu tisočletja padlo le na 50 ha, sedaj pa sprva zaradi interesa po hladno stiskanem olju, trajnostni in ekološki pridelavi ponovno počasi narašča, do leta 2016 na okoli 300 ha. Uporabni so vsi deli rastline, pridela pa se med 0,6 in 1 t sončnic na ha ter od 40 do 80 kg cvetličnega medu, za uporabo semena pa je zelo pomembno, da le te dozorijo. Nekaj sončnic v posevkih ajde, facelije in drugih medovitih rastlinah nizke rasti je preizkušena praksa, od katere imata korist tako kmet kot tudi čebelar. G. Kocjan Ačko je povedala, da so lahko sončnice pomemben kolobarni člen, s katerim zmanjšujemo zapljeveljenost, širjenje povzročiteljev bolezni in škodljivcev.

G. Dušan Ozvatič je predstavil različne možnosti uporabe sončnic: za olje – sort Velox, gorivo, krmo, okrasne sončnice, za krmo za ptice. V Semenarni Ljubljana odkupujejo seme sončnic za krmo za ptic, zato vabijo vse, ki se ukvarjajo z gojenjem semen sončnic, da se obrnejo na njih in se pozanimajo o pogojih odkupa.

Po razpravi je sledila pogostitev z okušanjem kruha iz semen sončnic (kruh je prispevalo podjetje Don Don d.o.o.) in namaza iz semen sončnic, ki ga je pripravila gdč. Ana Marija Kocjan ter ogled nasada sončnic.

Hvala vsem za sodelovanje in bogate prispevke k razpravi o pomenu gojenja sončnic.

Nataša Klemenčič Štrukelj

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!