Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Sporočilo za javnost!

V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč smo zgroženi nad predlogom sklepa Ministrstva za okolje in prostor za koncesije za rabo termalne vode

Sporočilo za javnost!

V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč smo zgroženi nad predlogom sklepa Ministrstva za okolje in prostor za koncesije za rabo termalne vode

V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč smo se seznanili s predlogom dnevnega reda seje vlade, ki bo v četrtek, 7. 12. 2017, in s predlogom sklepa o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode (D) za potrebe kopališč, ki ga predlaga MOP in je določen z vrednostjo 1. Ponovno, kot že vse od spomladi leta 2016, opozarjamo na problematiko plačevanja nesorazmerno visokih koncesnin in neenakopravnega obravnavanja pri določanju faktorja D. V zvezi s problematiko smo na MOP naslovili več dopisov in opozoril, ki vse do sedaj še niso bila upoštevana.

Vprašanje problematike koncesnin za leto 2017 in leto 2018 smo obravnavali tudi na 80. redni seji skupščine SSNZ, ki je sprejela sledeč sklep:

Skupščina zadolži direktorja SSNZ, da po prejemu sklepa pogajalske skupine MGRT/MOP o naših zahtevah še naprej zahteva od MOP, da velja novi faktor D že za leto 2017, hkrati pa se uveljavi kapica v višini 1 % od prihodkov.

Sprejeta formula za izračun koncesijske dajatve namreč upošteva načrtovano in dejansko načrpano količino vode in vse termalne družbe so zelo vestno pristopile k uskladitvi teh parametrov in dosege zmanjšanje tako načrtovanih kot tudi dejansko načrpanih količin vode. Iz priložene tabele z naslovom "Racionalizacija in uskladitev načrtovane količine načrpane termalne vode z dejansko količino", je nedvomno razvidno, da se je dejanska načrpana količina termalne vode v SNZ zmanjšala iz leta 2014 (še pred uvedbo Uredbe) iz 2,246.270 m3 na 2,088.888 m3 v letu 2016, kar predstavlja celo 9,2-odstotno zmanjšanje. Pri tem še opozarjamo, da vsa zdravilišča, ne glede na to kdaj so pričela plačevati koncesijske dajatve, že desetletje plačujejo vodno povračilo v skladu z Zakonom o vodah. Po podatkih iz leta 2015 je skupni znesek samo za vodna povračila (brez koncesnin) za člane SSNZ tako znašal 353.792 €. Od leta 2016 poleg treh termalnih družb, ki koncesije za rabo vode (koncesijske dajatve) dejansko plačujejo že od leta 2005 v polnem obsegu, vse termalne družbe plačujejo tudi koncesijske dajatve.

Opozarjamo na ključni problem, da namreč družbe, ki imajo koncesnine zaračunane po novi uredbi in novi formuli (od leta 2016), plačujejo bistveno višje koncesnine.

Znana dejstva: na vse anomalije smo na SSNZ opozorili že pred sprejetjem novih uredb, jeseni 2015. Že takrat smo pripravili izračune, in ti so pokazali obremenitve od 0,68 do 4,75 % v čistih prihodkih družb. Na te podatke je ministrica Majcnova v oddaji Odmevi (25.11.2015) izjavila, da so se na MOP posebej potrudili in pripravili ustrezno uredbo, po kateri naj bi bile finančne obremenitve pod 1 % prihodkov. Na SSNZ smo spomladi 2017 naredili ponoven izračun. Glede na dejstvo, da so za leto 2016 družbe plačevale 60 % polne koncesnine (od leta 2020 bodo te obračunane 100 %), ti izračuni kažejo, da so družbe za koncesnine in vodna povračila že plačale od 0,05 % do izjemno visokih 2,8 % od celotnih čistih prihodkov. Izračuni ob 100-odstotni koncesnini čez tri leta pa kažejo razpon od 0,05 do 3,8 % od čistih prihodkov, ki jih bodo družbe morale plačevati.

Zahtevamo, da smo obravnavani enako kot uporabniki termalne vode za kmetijsko rabo, za katere je bil sprejet faktor D po polovični vrednosti, torej 0,5. Druga zahteva pa ostaja tako imenovana "kapica", ki omeji koncesijo na največ 1 odstotek prihodkov posameznega zdravilišča/term, kot je bilo javno obljubljeno s strani ministrice Majcnove in je še vzdržna meja dodatnih stroškov za dejavnosti podjetij v tej panogi.

Opozarjamo tudi na napačno navajanje dejstev glede možnosti re-injiciranja termalne vode in s tem možnostjo zniževanja stroškov za koncesnine, ki se vedno znova pojavljajo v nekaterih medijih. Tudi tukaj smo že pred dobrim letom naredili študijo, podkrepljeno z zakonskimi določili. Povzemamo ključna dejstva, da je zakonsko dopustno in možno (re)injicirati samo tisto vodo, ki jo uporabljamo za odvzem toplote in ne pride v noben neposreden stik z okoljem. Za termalno vodo, ki jo uporabljamo v bazenskih kompleksih in predstavlja večinski delež načrpane in uporabljene vode pa bi bili celo v prekršku, če bi jo vračali posredno ali neposredno v podzemne vode. Tudi tukaj smo pripravili tabelo, kjer je nazorno razviden odstotek količine vode, ki jo posamezno zdravilišče uporablja za ogrevanje in za bazene. Po teh podatkih je razvidno, da večina zdravilišč sploh ne more vode (re)injicirati in si na ta način ne morejo znižati stroškov. Da so na tem področju zdravilišča že iskala možnosti in s kakšnimi težavami so se pri tem soočila, pa kaže letošnja raziskava Geološkega zavoda Slovenije, ki so jo za Šmarješke Toplice naročili v Termah Krka, in sicer o možnostih vračanja (re-injiciranja) izkoriščene termalne vode po odvzemu toplote v vodonosnik. Raziskava je pokazala neprimernost takšnega posega, saj bi z vračanjem vode bistveno negativno posegli v hidrogeološko stanje geotermalnega sistema.

Dodatna anomalija na katero opozarjamo pa je, da vsa Slovenska naravna zdravilišča plačujejo tako vodno povračilo in koncesnine, kar dejansko predstavlja dvojno obdavčitev in je unikum v EU.

Naše glavne zahteve so tako:

- odprava neenakosti med družbami koristniki, saj so tiste družbe, katerih temperature so bistveno višje (predvsem v SV Sloveniji) v bistveno slabšem položaju zaradi zelo različnih temperatur termalnih voda;

- sprejem faktorja D z vrednostjo 0,5 in izenačitev z uporabniki vode za kmetijsko rabo z veljavnostjo za celotno leto 2017 in dalje - po sedaj veljavni formuli obstaja neenakost glede faktorja D, saj je za uporabnike za rabo termalne vode za ogrevanje v kmetijske namene določen z 0,5 za vsa naravna zdravilišča pa z 1;

- sprejem t.i. "kapice" v višini največ 1 % od čistih prihodkov od prodaje - obremenitve družbe glede na koncesnine znašajo od 0,05 % do 2,8 % (dejanski podatki za plačila v letu 2016) in bodo ob polni koncesnini leta 2020 znašala od 0,05 do 3,8 % od čistih prihodkov;

- sprejem takšnih koncesninskih obremenitev, ki bodo omogočala razvojna sredstva - zaradi vseh teh visokih obremenitev so praktično onemogočena razvojne sredstva

- omogočanje konkurenčnosti slovenskih naravnih zdravilišč - bistveno so zmanjšane konkurenčne prednosti slovenskih naravnih zdravilišč v primerjavi s konkurenco, ki takih koncesnin nimam in so njihove obremenitve bistveno nižje;

- korektno navajanje možnosti za reinjeciranje - zakonsko je dopustno in možno (re)injicirati samo tisto vodo, ki jo uporabljamo za odvzem toplote in ne pride v noben neposreden stik z okoljem.

Vse naše ključne zahteve podpira tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kar je bilo z njihove strani tudi že večkrat poudarjeno.

In končno pričakujemo, da bomo lahko naše argumente predstavili ministrici Ireni Majcnovi, saj čakamo na termin za sestanek že od spomladi leta 2016!

Iztok Altbauer

Direktor

Več informacij na:

SKUPNOST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ, g.i.z.

Teharska cesta 40, 3000 Celje

tel.: 03 544 21 11, fax: 03 544 28 19

e-mail: ssnz@ssnz.si, internet: www.slovenia-terme.si

Kontaktna oseba: Iztok Altbauer, direktor

Foto:

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!