Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

Od sledi do razkritja: Kdo je odgovoren za bančno luknjo?

Bančna luknja je davkoplačevalce stala čez pet milijard evrov. Ali po dobrih štirih letih od druge sanacije bank v samostojni državi sploh vemo, kaj smo plačali in zakaj? To vprašanje je bilo izhodišče podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor, ki se je lotila projekta o bančni luknji, razkritja pa bodo predstavili v dveh dokumentarnih filmih.

Bančna luknja je davkoplačevalce stala čez pet milijard evrov. Ali po dobrih štirih letih od druge sanacije bank v samostojni državi sploh vemo, kaj smo plačali in zakaj? To vprašanje je bilo izhodišče podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor, ki se je lotila projekta o bančni luknji, razkritja pa bodo predstavili v dveh dokumentarnih filmih. Na sporedu bosta dva četrtka zapored, in sicer 8. in 15. marca ob 20.05 na TV SLO 1. Po drugem delu bo sledil še pogovor v studiu, s posebnim poudarkom na delovanju pravosodja; do danes obstaja pri nekdanjih direktorjih bank le ena pravnomočna sodba nekdanjih direktorjev bank.

Odgovor so iskali pri preiskovanju kreditiranja menedžerskih prevzemov, nakupov zemljišč, nasedlih naložb, odtekanja denarja prek podružnic v tujini in mrež povezanih akterjev, se pravi povezav med bančno in politično elito. Pri preiskavi je skupina zajela daljše obdobje, od kreditne ekspanzije pred finančno krizo do sanacije bančnega sistema in prenosa terjatev na t. i. slabo banko. Preiskali so konkretne primere kreditiranja, ki so šli v poplačilo davkoplačevalcem, v dveh sistemskih bankah, Novi ljubljanski banki in Novi KBM, ter v dveh zasebnih bankah, Factor banki in Probanki, in jih umestili v sistemski okvir takratne zakonodaje in nadzora nad bankami.

Največji problem pri pripravi projekta je bila bančna tajnost. Kljub temu, da so davkoplačevalci plačali milijarde – so dokumenti, ki bi pomagali razkriti sporna, pa tudi kriminalna dejanja posameznih bankirjev, še vedno zaupni. Enako velja za popuste, po katerih so bili slabi krediti preneseni na DUTB, in za odpisane kredite podjetjem in posameznikom. To pomeni, da je bilo pridobivanje ustreznih dokumentov najtežji del projekta. Nekdanji vodilni v bankah pa so, razen redkih izjem, pojasnila pred kamero zavračali.

Obe dokumentarni oddaji bosta dostopni na spletni strani EkstraVisor (https://ekstravisor.rtvslo.si/projekt/bancnaluknja), kjer so objavljeni tudi pretekli projekti Podatkovno-preiskovalne skupine.

***

Podatkovno-preiskovalno skupino, pod vodstvom Lidije Hren, sestavljajo štirje stalni researcherji in novinar. Preboj so naredili z zdravstvenim projektom – primerjave cen zdravil medicinskih pripomočkov v vseh 26-ih javnih slovenskih bolnišnicah.

Fotografiji v polni ločljivosti sta na voljo tukaj.

Služba za komuciranje RTV Slovenija

Foto: RTV SLO

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!