Sporočila za javnost

Nazaj na sporočila za javnost

15. Festival Pranger

od 26. 6. do 1. 7. 2018 v Rogaški Slatini in Ljubljani

15. Festival Pranger

od 26. 6. do 1. 7. 2018 v Rogaški Slatini in Ljubljani

Petek, 29. junij 2018

2. Kritiška razprava

10:00 Anina galerija, Rogaška Slatina

Boris A. Novak: Vrata nepovrata (GOGA, Novo mesto) – izbral Aljaž Koprivnikar Vid Sagadin Žigon: Metamorfoze (ZUK Murakon, Velenje) – izbral Domen Slovinič Nataša Velikonja: Preveč vljudna (KD Hiša poezije, Lj) – izbrala Barbara Korun

Vodi: Maja Šučur

Otroška delavnica Sence in poezija16:00 Knjižnica Rogaška Slatina

Vodi: Katja Gorečan

V partnerstvu s Knjižnico Rogaška Slatina

Prevajalska okrogla miza16:00 Anina galerija, Rogaška Slatina

Komentar prevodov pesmi izbranih pesnic in pesnikov Prangerja v BASKOVSKI IN ŠPANSKI jezik.

Vodi: dr. Nada Grošelj Gostje: dr. Barbara Pregelj, Laura Repovš in Andrés Sánchez Robayna

Branje pesnic, pesnikov in prevajalcev Prangerja. PoznoRomantični in poetični, divji in nežni večer. 20:00 Rogaška Slatina, Anin dvor

Vodi: Dejan Koban (IGNOR)

SODELUJOČI:

Boris A. Novak (r. 1953) je pesnik, dramaturg, urednik, esejist, prevajalec in literarni teoretik. Velja za enega najpomembnejših slovenskih pesnikov, mojstra pesniških oblik, ki je od svojih avantgardnih začetkov do danes preizkusil ogromen nabor oblik iz evropske tradicije, precej pa jih je izumil tudi sam. S svojo poezijo uveljavlja maksimo, da "pomen zveni in zven pomeni", načelo, ki ga uveljavlja tudi v svoji poeziji za otroke, dramatiki in prevodih. Izdal je že več kot petdeset knjig, številne so prevedene v tuje jezike (v knjižni obliki objavljene v ZDA, Franciji, na Hrvaškem in v BiH).

Aprila 2017 je izšla tretja, zadnja knjiga več kot 40.000 verzov obsežnega epa Vrata nepovrata, ki velja za Novakov opus magnum. Nedolgo zatem je bil profesor Novak imenovan za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnosti.

Nataša Velikonja, rojena leta 1967, je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Leta 1992 je diplomirala iz teoretske sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in za svojo diplomsko nalogo prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Objavila je šest knjig poezije; njen prvenec Abonma iz leta 1994 velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Sledile so Žeja (1999), Plevel (2004), Poljub ogledala (2007), Ostani (2014) in Preveč vljudna (2017). Objavila je tudi štiri knjige esejev in znanstvenih razprav: Fragmenti svobode (2008), Lezbični bar (2011), LL 25 (v soavtorstvu s Tatjano Greif, 2012) in Devetdeseta (2017). Obenem je v zadnjih petindvajsetih letih v različnih medijih tako doma kot v tujini objavila tudi več kot petsto esejev, kolumn, socioloških razprav in drugih avtorskih prispevkov. Prevedla več knjižnih del lezbične in gejevske teorije ter radikalne družbene kritike, pa tudi teorije arhitekture in oblikovanja. Sicer deluje na več področjih družbenega, kulturnega in umetniškega življenja v Sloveniji: bila je urednica Časopisa za kritiko znanosti, urednica revije Lesbo, dolgoletna kolumnistka Radia Študent, od leta 1993 sodeluje v lezbičnem aktivizmu, je ustanoviteljica Lezbične knjižnice v AKC Metelkova. Od leta 1995 ima status pesnice, kritičarke in prevajalke, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo RS. Leta 2016 je bila za svoje delo nagrajena z Župančičevo nagrado.

Vid Sagadin Žigon je Don Kihot slovenske literarne scene. Obdan s samimi sanchi pansi se že vrsto let (brez)uspešno bori z mlini na veter. V čast mu je, če lahko njegova besedila v srcu razmišljujočih ljudi vzbudijo vsaj iskro upora ali kljubovanja v teh razčlovečenih časih. Njegov moto je, da je treba braniti resnico svoje eksistence z umetniškimi sredstvi, mentalno potenco in iskrenostjo do samega sebe. Poleg esejev piše tudi (ali pa predvsem) pesmi, pred njim je izid nove zbirke (Metamorfoze), prvi dve (Drevored, 2010, in Špilunga, 2015) pa sta že razprodani. Strinja se s Castanedovo definicijo bojevnika, ki se odreče vsemu, razen svoji nadzorovani norosti, zato zlepa ne bo odložil meča v borbi za Resnico, Lepoto, Dobroto in kar je še takih zarjavelih artiklov v zaprašeni ropotarnici Idej. Njegovi eseji govorijo o vsem, kar ste si želeli vedeti, pa si niste upali niti vprašati.

Maja Šučur (1989) je literarna kritičarka in kulturna novinarka časopisa Dnevnik. Za literarne kritike, ki jih objavlja še v revijah Literatura in Dialogi ter na spletnem portalu ludliteratura.si, je leta 2017 prejela Stritarjevo nagrado. Redno moderira in organizira literarne dogodke, med drugim kritiške debate na mednarodnem Srečanju pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger. Od leta 2014 je koordinatorica Društva slovenskih literarnih kritikov, kjer bdi tudi nad podeljevanjem nagrade kritiško sito in organizacijo mednarodnega kritiškega simpozija.

Andrés Sánchez Robayna je španski pesnik, esejist in prevajalec. Njegov pesniški opus, ki se začenja z letom 1970 , je zbran v knjigah En el cuerpo del mundo (2004) in La sombra y la apariencia (2010). Izdal je več knjig esejev, nazadnje Deseo, imagen, lugar de la palabra (2008), Cuaderno de las islas (2011) in Variaciones sobre el vaso de agua (2015). Je tudi avtor dnevnikov, zbranih v knjigah La inminencia (1994), Días y mitos (2002) in Mundo, año, hombre (2016). Zasnoval in urejal je revijo za literaturo, umetnost in kritiko Syntaxis (1983-1993). Njegovo prevajalsko delo obsega prevode številnih avtorjev, med katerimi so tudi William Wordworth, Wallace Stevens, Paul Valéry, Joan Brossa in Ramon Xirau. Vodi prevajalsko skupino Taller de Traducción Literaria na Univerzi v La Laguni.

Juan Kruz Igerabide Sarasola se je rodil leta 1956 v baskovskem mestu Aduna. Po dokončanem magisteriju je nekaj let poučeval v osnovni šoli, dokler ni doktoriral iz baskovske filologije in začel predavati na Univerzi Baskovske dežele.

Čeprav je znan predvsem kot pisatelj mladinske literature, je v svoji pisateljski karieri napisal tudi nekaj del (predvsem pesniških zbirk) za odrasle. Pri pisanju za otroke in mladino se naslanja na baskovsko literarno tradicijo, ki jo prepleta z elementi nonsensa in poezije. V zadnjih letih se posveča predvsem zbiranju in preučevanju ljudskih zgodb, ki so del baskovskega ustnega izročila.

V slovenski jezik je prevedenih kar nekaj njegovih knjig za otroke in mladino: Jona in prestrašeni hladilnik, Jona je žalosten, S prstom na luni, Jonova budilka, Jona ima veliko težavo, Jona v stiski, Adijo, Jona in Sedem noči s Paulo.

Barbara Pregelj, prevajalka, urednica in kulturna promotorka, je pridružena profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Ima raznovrstne prevajalske izkušnje; prevaja večinoma iz španščine v slovenščino, tudi iz katalonskega, galicijskega in baskovskega jezika, ter iz slovenščine v španščino. Njena prevajalska biografija obsega več kot 60 prevodov knjižnih naslovov v slovenščini in 11 knjižnih prevodov v španščini. Je tudi stalna sodna tolmačka za španski jezik. Raziskuje predvsem različne vidike recepcije španske literature v slovenski književnosti, traduktološka vprašanja, mladinsko književnost in literarno interpretacijo. Je avtorica več kot 60 znanstvenih člankov in 8 knjig. Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih mizah, predavanjih doma in v tujini, tudi sama je organizirala nekaj obiskov tujih avtorjev v Sloveniji ter literarnovednih simpozijev. 2016 je s štipendijo EPK Donostia 2016 preživela šest mesecev v Baskiji, kjer se je učila baskovskega jezika.

Laura Repovš (1991) je doktorska študentka Literarnih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani in literarna prevajalka iz slovenščine v španščino ter obratno. Sodeluje s skupino za literarno prevajanje "Taller de Traducción Literaria" Univerze v La Laguni (Tenerife, Španija) in z Literarnim klubom L’etažer (Ljubljana). Pred kratkim je izšel njen prvi knjižni prevod: antologija pesmi Borisa A. Novaka z naslovom El jardinero del silencio y otros poemas (Vrtnar tišine in druge pesmi, Galaxia Gutenberg, 2018), ki jo je pripravila v sodelovanju s španskim pesnikom Andrésom Sánchezom Robayno. Tudi sama piše.

Nada Marija Grošelj (1975) je diplomirala iz angleškega in latinskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 2000–2004 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko iste fakultete, leta 2005 pa je doktorirala z zagovorom disertacije "Problem skladnje pri prevajanju slovenske poezije v angleščino". Odtlej je registrirana kot samostojna prevajalka. Prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine in švedščine, včasih tudi iz nemščine in stare grščine, in iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi (doslej izdanih monografskih prevodov je 57) segajo od leposlovja za odrasle in mladino do literarne teorije, filozofije, teologije in mitologije. V znanstvenih in strokovnih člankih, referatih in recenzijah obravnava zlasti prevajalske probleme, angleške in antične rimske pisce in antično mitologijo. Kot zunanja sodelavka poučuje angleščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (leta 2016 je bila prvič izvoljena v naziv docentke), kot prevajalka in lektorica za angleški jezik pa sodeluje z znanstvenimi in kulturnimi ustanovami (ZIFF, AMEU-ISH, SAZU, ZRC SAZU).

Je tudi soavtorica univerzitetnega učbenika za zgodovino (Oto Luthar in sod., Zgodovina historične misli: od Homerja do začetka 21. stoletja, 2006, druga, predelana izdaja 2016; leta 2013 je izšel še v srbskem prevodu pri založbi Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića, Sremski Karlovci in Novi Sad, pod naslovom Povest istorijske misli). Od leta 2009 organizira interdisciplinarni znanstveni Grošljev simpozij v sodelovanju z ZRC SAZU in od leta 2010 sodeluje pri Festivalu Pranger kot vodja prevajalskega programa. Od leta 2008 je članica uredniškega sveta revije Keria: Studia Latina et Graeca in od 2004 članica uredniškega odbora revije Monitor ISH. Opravlja več funkcij v Društvu slovenskih književnih prevajalcev in Društvu za antične in humanistične študije Slovenije.

***

DOBRODOŠLI, vstop na vse dogodke je prost!

HVALA: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Občina Rogaška Slatina, Zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina, Grand Hotel Sava Rogaška Slatina, Knjižnica Rogaška Slatina, Acción cultural española, Etxepare Euskal Institutua, Založba Malinc, Društvo slovenskih literarnih kritikov, Radio Študent, Pritličje, Trubarjeva hiša literature, časnik Večer, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo Gaja, Kavarna MiaMia, Knjigarna Antika Celje, Kliping, d. o. o.

Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

ZaPranger2018,Ana Petrovčič

Foto: Diego Moneva, Aleš Cigale

Nazaj

Komentarji (0)

Za komentiranje morate biti prijavljeni!