Categories
Gospodarstvo

»Ko ostali zaprejo vrata, mi poiščemo nove trge«

Foto: Unsplash/Bruno Martins

Pomen podjetij v dejavnostih gradbeništva, transporta in tehničnih storitev  (GTT) za Slovenijo

Maribor, Podravje – V preteklih mesecih, skorajda letu, smo velikokrat poročali o podjetjih, ki so zapirala vrata, postavila zaposlene na čakanje ali se vsaj srečevala z likvidnostnimi težavami. Zato je toliko bolje in lepše predstavljati segment podjetij, ki velikokrat ostaja »spregledan«, saj predstavlja »borih« 6 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji. Govorimo o podjetjih, ki delujejo v dejavnostih gradbeništva, transporta in tehničnih storitev (GTT), ob tem pa so še izvozniki. Preteklo obdobje je bilo tudi zanje sicer izzivov polno, a večinoma so ohranili zaposlene, ustvarjali nadpovprečen dobiček in zaposlovali skoraj 14 odstotkov delovne sile. 

Pri izvoznikih GTT storitev gre za številčno razmeroma majhno skupino podjetij, ki pa ima velik vpliv na slovensko gospodarstvo. »Kar četrtina slovenskih podjetij (24,1 %) namreč deluje v dejavnostih gradbeništva, transporta in tehničnih storitev. Med temi jih tri četrtine (18 % vseh slovenskih podjetij) posluje samo na domačem trgu, zgolj 6,1 % pa je podjetij, ki so hkrati izvozniki,« je povedal dr. Jože P. Damijan, strateg in ekonomist.

Izvozna GTT podjetja plačajo trikrat več davka od dobička kot neizvozniki

Skupni prihodki od prodaje podjetij v teh storitvenih panogah (tako izvoznikov kot neizvoznikov) predstavljajo eno osmino agregatne prodaje slovenskih podjetij in dobro petino zaposlenosti (71,000). Navkljub manjšemu številu so izvozna podjetja pomembnejša v vseh ekonomskih kazalcih. Čeprav izvozna storitvena podjetja v izbranih panogah GTT predstavljajo le 6,1 % vseh podjetij v Sloveniji, pa ustvarijo skoraj 9,1 % skupne prodaje, 13,7 % skupne zaposlenosti, 13,1 % skupne dodane vrednosti in skoraj 8,8 % skupnega izvoza. Izvozna storitvena podjetja so tudi bolj uspešna, kar se odraža tudi v plačanem davku od dobička, kjer izvozniki plačajo trikrat več davka kot neizvozniki. 

»Smo podjetje, v katerem se zavedamo pomena ustvarjenega prihodka tudi za naše zaposlene. V času COVID-19 so marsikatera podjetja zaprla vrata, mi pa smo nadaljevali, vztrajali – naši zaposleni so ob sicer zmanjšanem obsegu dela ob določenih prerazporeditvah na delovnih mestih skoraj vseh 12 kovidnih mesecev delali,« razlaga Matjaž Majcen, direktor MKV d.o.o. s Ptuja, ki z drugimi podjetji v tej panogi soustvarja pomembno število delovnih mest v Podravju.

Višje povprečne plače ne le v Podravju, ampak na nivoju vse Slovenije

Podjetja iz GTT dejavnosti so tako v letu 2019 ustvarila dobrih 13 milijard evrov čistih prihodkov. Večinski del teh prihodkov so ustvarila z izvozom, več kot 80 % izvoza pa predstavljajo države Evropske unije. Slovenski izvoz GTT storitev je koncentriran na »tradicionalne« slovenske izvozne trge (Nemčija, Avstrija, Italija), ki skupaj predstavljajo skoraj polovico vrednosti izvoženih GTT storitev. 

Izvozniki GTT storitev SV Slovenije imajo neposredni učinek tudi skozi nagrajevanje svojih zaposlenih. Plačujejo namreč višje plače od povprečja podjetij v SV Sloveniji in tudi višje od slovenskega povprečja. Pri potencialnih spremembah izvoznega poslovanja ponudnikov GTT storitev torej ne gre le za možnost izgube trga, davčnih prihodkov in prihodkov socialne blagajne, temveč za izgubo dobro plačanih delovnih mest. 

V 2020 izvozili za skoraj 4 milijarde evrov GTT storitev

»V letu 2020 smo iz Slovenije izvozili za 3,94 milijard evrov GTT storitev. Ustvarjen pozitivni saldo na izvozu GTT storitev je znašal 1,70 milijard evrov, kar predstavlja 38 % celotnega presežka slovenskega izvoza. V letu 2020 so podjetja, ki z napotenimi delavci opravljajo izvoz storitev, v slovenski BDP prispevala 8,5-odstotni delež,« nam je povedal direktor podjetja DORSSEN, Albert Kekec, kjer s 150 zaposlenimi letno izvozijo za približno 9 milijonov evrov storitev.

»Znotraj EU so na področju svobode čezmejnega opravljanja storitev in področju napotenih delavcev slovenska podjetja izjemno aktivna in uspešna,« pravi dr. Damijan. Relativni pomen izvoza GTT storitev za severovzhodno Slovenijo se kaže tudi v tem, da ima za Osrednjeslovensko regijo (ki je na prvem mestu) najvišji znesek izvoza GTT storitev na delovno aktivno osebo Podravska regija z dobrimi 2.400 evri na osebo, kar ponazarja njeno veliko odvisnost od izvoza predvsem gradbenih in tehničnih storitev. Slovensko povprečje v letu 2016 je znašalo slabih 1.700 evrov. 

Med 11.500 in 12.000 napotenih delavcev mesečno

Zelo hitra rast števila napotenih delavcev je bila zabeležena v obdobju gospodarske krize med letoma 2009 in 2012, ko se je število povečalo iz 3.200 na 8.000. Leta 2018 je število napotenih delavcev poraslo za skoraj 50 % (iz 8.000 na 12.000). V tem obdobju se je število napotenih delavcev trajno ustalilo na ravni med 11.500 in 12.000 delavci mesečno. 

»Večjega nihanja zaposlenih v naši branži, če sklepam po gibanju št. zaposlenih v zadnjih letih v našem podjetju, ni. A – če pogledamo sliko v Sloveniji – ostaja naša branža, torej GTT izvozniki – ena redkih, kjer smo za naše napotene delavce na delo v tujino iskali in našli delo, ter ga tudi odlično opravili in večino tega v tujini težko prisluženega denarja pripeljali v Slovenijo, saj smo z 100 zaposlenimi in številnimi slovenskimi podizvajalci ustvarili npr. v letu 2019 skoraj 133 tisoč evrov realizacije na zaposlenega in skoraj 60 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega,« dodaja Igor Kumer, prokurist podjetja MOS Servis d.o.o. iz Mestinja.

Multiplikativni učinek GTT storitev na slovensko gospodarstvo pa je še večji

Ob oceni neposrednega vpliva in pomena izvoznikov gradbenih, tehničnih in transportnih storitev pa je pomemben tudi širši vpliv, ki ga ima izvoz storitvenih dejavnosti na ostala podjetja v proizvodni verigi v Sloveniji. Tuje povpraševanje po slovenskem izvozu GTT storitev se namreč skozi multiplikativni učinek prek nabav prenaša na ostale sektorje slovenskega gospodarstva. 

»Povečanje povpraševanja po storitvah GTT panog neposredno vpliva na povečanje obsega prodaje teh sektorjev, posredno pa se bo zaradi tega povečala tudi proizvodnja v dobaviteljskih panogah, ki proizvajajo materiale in ostale izdelke/polizdelke za GTT sektorje, te panoge pa bodo povečale povpraševanje po svojih inputih in tako naprej skozi celoten narodnogospodarski multiplikativni proces,« še dodaja dr. Damijan.

GTT storitve v Sloveniji skozi številke

2019

13 milijard evrov čistih prihodkov

9,1 % skupne prodaje

8,8 % skupnega izvoza

71.000 zaposlenih

2020

3,94 milijard evrov izvoza GTT storitev

1,70 milijarde evrov presežek GTT menjave

8,5-odstotni delež prispevka v slovenski BDP

Graf: Skupni izvoz GTT storitev iz Slovenije (v milijardah evrov) in delež v BDP (%) v obdobju 2014–2020

Vir: Lastni izračuni dr. Damijan, Banka Slovenije, SURS, UMAR

PR: Dubravka Rebernak

Categories
Splošno

Vabilo: okrogla miza o duševnem zdravju mladih – Mladinski svet Slovenije

Spoštovani, vljudno vas vabimo na okroglo mizo o duševnem zdravju mladih, ki jo Mladinski svet Slovenije organizira v torek, 4. maja, ob 14. uri. Gostje okrogle mize bodo:

  • Matej Vinko, dr.med.spec. javnega zdravja, vodja strokovne skupine za duševno zdravje NIJZ
  • Jerneja Munc, psihosocialna svetovalka na javnem zavodu Mladi zmaji
  • Urša Leban, študentka psihologije in vodja delovne skupine za duševno zdravje mladih Mladinskega sveta Slovenije
  • mag. Miran Možina, psihoterapevt, psihiater in direktor Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani

Na okrogli mizi bomo govorili o tem, katere sistemske spremembe so potrebne na področju duševnega zdravja mladih, kdo so ključni akterji za naslavljanje duševnih stisk mladih, kakšna je pri tem vloga mladinskega sektorja in zakaj je pomembno medsektorsko sodelovanje, dotaknili pa se bomo tudi Nacionalnega programa duševnega zdravja. Obvezna je predhodna prijava na dogodek na tem obrazcu:https://podio.com/webforms/26092298/1959648 Vabljeni! 

PR: Mladinski svet Slovenije

Categories
Lokalno

Vrata odpirata drevesna hiša in spominska hiša Alme M. Karlin

Celje, 30. april 2021 – V soboto, 1. maja, vrata za obiskovalce znova odpirata Drevesna hiša v Mestnem gozdu Celje ter Spominska hiša Alme M. Karlin v Pečovniku. V primeru slabega vremena in razmočenega terena bosta zaprti.

Drevesna hiša bo odprta ob sredah in petkih od 17. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14. do 19. ure. Almina hiša bo odprta ob petkih in sobotah od 10. do 17. ure.

Upravljavec objektov Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje vse obiskovalce poziva, naj se držijo veljavnih ukrepov ter navodil Vlade Republike Slovenije ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Objekta obiščite le, če ste zdravi, ob tem pa upoštevajte opozorila in pravila (zaščitna maska v zaprtih javnih prostorih in na javnih površinah, kjer ni mogoče zagotoviti primerne varnostne razdalje, higiena kašlja, medosebna razdalja, omejitev ljudi glede na prostor …).

Spremljajte Facebook stran Visit Celje ter spletni strani www.celje.si in www.visitcelje.eu, kjer bomo objavljali aktualne novice o dogajanju na Drevesni hiši in Spominski hiši Alme M. Karlin.

PR in foto: Zavod Celeia Celje

Categories
Tehnologija

Predstavitev nagrajencev KYOTO PRIZE v Oxfordu

Ljubljana, 29.4.2021 – Fundacija Inamori z nagrado Kyoto Prize vsako leto nagrajuje posameznike, ki so se izkazali z izjemnimi dosežki na področjih naprednih tehnologij, temeljnih znanstvenih disciplin ter umetnosti in filozofije. Lani se je zaradi širjenja nove okužbe s koronavirusom fundacija Inamori, na čelu s predsednikom Shinobujem Inamorijem-Kanazawo odločila, da vsakoletno praznovanje nagrade Kyoto Prize, prestavi za eno leto.

Prestavljena je bila tudi povezana prireditev Kyoto Prize at Oxford, ki naj bi se zgodila 12. in 13. maja 2020. Tako bodo dosežke lavreatov iz leta 2019 – profesorja Ching Tanga, profesorja Jamesa Gunna in gospe Ariane Mnouchkine, proslavili 11. maja 2021. Dogodek bo potekal v spletu, preko sistema Zoom. Na predstavitve se lahko prijavite na spodaj omenjenih povezavah.

Prvi se bo predstavil profesor kemije Ching Tang, nagrajenec s področja naprednih tehnologij. Pionirsko delo profesorja Ching Tanga je privedlo do izuma organskih diod, ki oddajajo svetlobo (OLED), in odprlo nešteto možnosti za njihovo uporabo v zaslonih in razsvetljavi – od televizorjev in pametnih telefonov do pametnih ur in slušalk VR. Virtualna predstavitev z naslovom Znanost o organskih diodah, ki oddajajo svetlobo, se bo začela ob deseti uri. Na dogodek se lahko prijavite na naslovu https://www.kyotoprize.ox.ac.uk/events/ching-tang-science-organic-light-emitting-diodes.

Med 12. In 13. uro bo potekal pogovor z nagrajenci, ki ga bo povezovala Ngaire Woods, dekanja šole Blavatnik School of Government, ki gosti prireditev Kyoto Prize at Oxford. Prijavnico najdete na naslovu: https://www.kyotoprize.ox.ac.uk/events/conversation-kyoto-prize-laureates.

Naslednji se bo predstavil astrofizik, profesor James Gunn, ki je prejel nagrado Kyoto Prize na področju temeljnih znanosti. Profesor James Gunn je zasnoval in vodil raziskavo Sloan Digital Sky, iz katere so nastali najbolj podrobni tridimenzionalni zemljevidi vesolja. Objavil je številne pomembne astrofizične teorije in je močno prispeval k našemu razumevanju vesolja. Na dogodek se lahko prijavite na naslovu https://www.kyotoprize.ox.ac.uk/events/james-gunn-mapping-universe.

Kot zadnja pa se bo predstavila gospa Ariane Mnouchkine, ustanoviteljica in direktorica gledališča Théâtre du Soleil, ki že vrsto desetletij ustvarja mojstrovine z zgodovinsko in politično tematiko. Glede tradicionalnih predstav Vzhoda in Zahoda je gledališka pionirka, katere edinstvena gledališka organizacija se izogiba hierarhičnemu redu. Na dogodek se lahko prijavite na naslovu https://www.kyotoprize.ox.ac.uk/events/ariane-mnouchkine-life-theatre.

#

O nagradi Kyoto Prize
Fundacijo Inamori je leta 1984 ustanovil dr. Kazuo Inamori, ustanovitelj in danes upokojeni predsednik japonske korporacije Kyocera, ki proizvaja široko paleto elektronskih naprav, izdelkov in komponent iz napredne keramike ter polprevodnikov, s sedežem v Kyotu. Z nagrado Kyoto Prize, Fundacija Inamori vsako leto nagrajuje posameznike, ki so se izkazali z izjemnimi dosežki na področjih naprednih tehnologij, temeljnih znanstvenih disciplin ter umetnosti in filozofije.

Prejemniki prestižnih nagrad so bili v 32-letni zgodovini številne prominentne osebnosti, med drugimi pokojna koreografinja Pina Bausch, filozof Jürgen Habermas, japonski modni oblikovalec Issey Miyake, francoski skladatelj Pierre Boulez, umetnika Maurice Béjart in Roy Lichtenstein, primatologinja Jane Goodall in molekularni biolog Yoshinori Ohsumi, ki je leta 2016 za svoje raziskave prejel tudi Nobelovo nagrado.

O podjetju Kyocera Document Solutions Europe B.V.

Kyocera Document Solutions Europe B.V. je skupina podjetij v lasti Kyocera Document Solutions Inc., vodilnega ponudnika rešitev za upravljanje z dokumenti s sedežem v Osaki na Japonskem. Portfelj družbe vključuje zanesljive in okolju prijazne večopravilne naprave in tiskalnike ter poslovne aplikacije in svetovalne storitve, ki strankam omogočajo optimizacijo in upravljanje delovnega toka dokumentov ter izboljšanje učinkovitosti. S strokovnim znanjem in kulturo sočutnega partnerstva, je cilj podjetja pomagati organizacijam izkoristiti znanje, ki spodbuja razvoj in prinaša spremembe.

Kyocera Document Solutions Inc. je ena od ključnih družb, ki sestavljajo korporacijo Kyocera Corporation, vodilnega dobavitelja polprevodniških paketov, industrijskih in avtomobilskih komponent, elektronskih naprav, sistemov za proizvodnjo sončne energije in mobilnih telefonov. V poslovnem letu, ki se je končalo 31. marca 2018, je konsolidirana neto prodaja podjetja Kyocera znašala 1,58 bilijona jenov (približno 14,9 milijarde USD). Kyocera se je uvrstila na seznam “Derwent Top 100 Global Innovators 2018-19”, ki ga izdaja Clarivate Analytics in je na Forbesovi lestvici največjih javnih delnic na svetovnem trgu “Global 2000” uvrščena na 612 mesto. Več informacij je na voljo na spletni strani www.kyoceradocumentsolutions.si.

O podjetju Xenon forte

Podjetje Xenon forte sodeluje s Kyocero že od leta 1989, status nacionalnega distributerja je pridobilo leta 1997, julija 2002 pa postalo njen direktni partner. Skupaj s podjetji Xenon forte – Zagreb d. o. o., Xenon forte Sarajevo d. o. o. in Xenon forte Montenegro d. o. o. skrbi za marketing, tehnično podporo in distribucijo izdelkov Kyocera Document Solutions v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Osnovna dejavnost podjetja razvoj in prodaja rešitev za upravljanje z dokumenti, kar zagotavlja odlično osnovo za razvoj uporabniških storitev, tehnično podporo in razvoj aplikacij za podjetje Kyocera.

PR in foto: XENON FORTE d.o.o.
Letališka c. 29
1000 Ljubljana
http://www.xenon-forte.si/

Categories
Tehnologija

Družba TP Vision bo težko pričakovano Philipsovo linijo novih avdio in video izdelkov, ki bodo na voljo letošnjo jesen in zimo, predstavila na edinstvenem spletnem dogodku z začetkom 31. avgusta 2021.

Amsterdam, 30. april 2021 – družba TP Vision je sporočila, da bo nadaljevala z izjemno uspešno serijo spletnih dogodkov. Že na naslednjem, ki se bo začel 31. avgusta,  bodo razkrili številne vznemirljive avdio in video izdelke, ki bodo na voljo jeseni in pozimi.

Družba je za svoje edinstvene spletne predstavitve izdelkov, ki so potekale septembra lansko leto in januarja letos, prejela mnogo pohval. Dogodkov se je namreč udeležilo veliko število spletnih obiskovalcev z vsega sveta, ki so bili navdušeni tudi nad rubriko zastavljanja tehničnih vprašanj in odgovorov ter posebnih prilagojenih predstavitev za maloprodaje.

Po dveh uspešno izpeljanih spletnih dogodkih bo tretji za evropski trg in medije potekal v novi hibridni obliki. Povabljeni obiskovalci bodo lahko v živo spremljali odgovarjanje na zastavljena tehnična vprašanja, vse skupaj pa se bo odvijalo v več izbranih državah.

Spletni dogodek se bo začel 31. avgusta z mednarodno tiskovno konferenco podjetja TP Vision, ki jo bosta gostila izvršni direktor divizije Philips TV & Avdio za področje Evrope, Kostas Vouzas, in vodja oddelka za trženje, Martijn Smelt.

Obiskovalci bodo na konferenci najprej prisluhnili predstavitvi najnovejših izdelkov in poslovnim poudarkom družbe, izvedeli bodo več podrobnosti o prihodnjih načrtih družbe, zagotovo pa jih bodo navdušile tudi vse novosti, vključno z najnovejšimi televizorji OLED+ ter novimi avdio izdelki Philips Fidelio.

Družba TP Vision bo nato za povabljene medije gostila številne spletne tehnične seminarje, ki jih bodo prenašali v živo ob vnaprej znanih terminih v ključnih državah. 

V tehničnem delu dogodka bodo na zastavljena vprašanja odgovarjali: Philipsov guru na področju kakovosti slike pri podjetju TP Vision, Danny Tack, ki bo predstavil nadaljnji razvoj video izdelkov; več o smernicah razvoja avdio izdelkov Philips in Philips Fidelio Premium bo povedal vodja strateškega razvoja avdio izdelkov Philips pri TP Vision, Benoit Burette; podrobnosti o najnovejših avdio rešitvah Bowers & Wilkins, integriranih v Philipsov OLED+ pa bo razkril direktor za komuniciranje izdelkov pri Bowers & Wilkins, Andy Kerr. 

Izvršni direktor divizije Philips TV & Avdio pri TP Vision, za področje Evrope in Amerike, Kostas Vouzas, je spletne dogodke komentiral z besedami: »Ekipa TP Vision je že dokazala, da ustvarjamo odmevne, učinkovite in prijetne spletne dogodke, na katerih lahko medije in naše poslovne partnerje povsem navdušimo s predstavitvami naših novih izdelkov. Prepričan sem, da lahko ta trend nadaljujemo s predstavitvijo naslednje generacije avdio in video izdelkov znamke Philips, hkrati pa še naprej razvijamo svojo prisotnost na spletu, da bo naš jesenski dogodek še večji, boljši in zabavnejši.« 

Spremljajte nas v družabnih medijih prek @TPVision na Twitterju, @philipstelevision na Instagramu ali @PhilipsTV na Facebooku.

Več o družbi TP Visionu

Družba TP Vision Europe BV (v nadaljevanju TP Vision) je registrirana na Nizozemskem s sedežem v Amsterdamu. Družbo TP Vision si v celoti lasti družba TPV Technology Limited (v nadaljevanju TPV), ki je ena izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev monitorjev in televizorjev.

TP Vision je ključni člen na področju potrošniške elektronike v TV in avdio svetu. TP Vision se osredotoča na razvoj, proizvodnjo in trženje televizorjev blagovne znamke Philips (Evropa, Rusija, Bližnji vzhod, Južna Amerika, Indija in izbrane države v azijsko-pacifiškem področju) in avdio izdelkov blagovne znamke Philips (globalno) pod licenco blagovne znamke Koninklijke Philips N.V. Vrhunsko blagovno znamko Philips združujemo z našim razvojem izdelkov in strokovnim znanjem o oblikovanju, operativno odličnostjo in industrijskim odtisom TPV. Verjamemo v ustvarjanje izdelkov, ki uporabnikom ponujajo vrhunsko avdio in vizualno izkušnjo. 

Vsebina te objave je v času objave veljavna, vendar se lahko spremeni brez predhodnega obvestila. Vse blagovne znamke, omenjene v tej objavi novic, so last njihovih lastnikov.

Za dodatne podrobnosti o septembrskih spletnih dogodkih Philips TV & Sound in možnosti sodelovanja se obrnite na:

TP Vision

Ukmarjeva ulica 2

1000 Ljubljana

PR:

SPEM Komunikacije, d.o.o.

Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 6, 2000 Maribor, SI

Tivolska 50, 1000 Ljubljana, SI

Categories
Lokalno

Konstitutivna seja Razvojnega sveta kohezijske regije Vzh. Slovenija za programsko obdobje 2021-2027

Spoštovani,

obveščamo vas, da bo konstitutivna seja Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija za programsko obdobje 2021-2027 tokrat potekala v sejni sobi A Občine Krško, in sicer v sredo 5. maja 2021 s predvidenim dnevnim redom, kot je navedeno v prilogi.

PR:

Regionalna razvojna agencija Posavje

Cesta krških žrtev 2, 8270 Krško

Categories
Kultura

Poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa

29. aprila praznujemo Mednarodni dan plesa, ki ga svetovna organizacija za uprizoritvene umetnosti ITI – International theatre institute tradicionalno obeležuje s poslanico izbranega ustvarjalca_ke iz vrst scenskih umetnosti in je za letošnjo poslanico izbrala baletnega plesalca in koreografa Friedemanna Vogla.

Društvo za sodobni ples Slovenije in JSKD – oddelek za ples smo v letošnjem letu k pripravi poslanice povabili Roka Vevarja, publicista na področju teorije in zgodovine sodobnih scenskih umetnosti, zgodovinarja in arhivarja sodobnega plesa ter avtorja nedavno izdane knjige Ksenija, Xenia. Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960–1978.

Poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2021

V primerjavi z drugimi umetniškimi disciplinami in praksami je zgodovina sodobnega plesa razmeroma kratka. Njegovo stoletje sovpada s časom, v katerem se je moderni človek začel zavzemati za svoje pravice, ko je postopoma pridobival svoje svoboščine in ko se je ob industrijski revoluciji delavski razred zavedel, da ima telo, kognitivne sposobnosti, domišljijo in poleg vseh teh dejstev in lastnosti tudi sposobnosti, da lahko s svojim telesom kaj naredi – kaj ustvari.  

Ta osupljiva sposobnost, da človek iz svojega telesa ustvarja oblike in dejanja, ki jih na poseben način zaznamo, občutimo, ki se nas dotaknejo, pretresejo, nam nenadoma – praktično iz nič, četudi je telo daleč od Niča – omogočajo nepredvidljive premisleke, se mi je vselej zdela čudežna. Še bolj čudežno je, da na prvi pogled brez vnaprej določenih slovnic pri mojih sogledalcih vzbuja enake radovedne, intelektualne ali afektivne odzive kot pri meni. Nenadoma smo ugotovili, da smo med plesnim in svojim gledalskim telesom sposobni zaznati in tvoriti pomene, ne da bi za telesne jezike opravili kakršnekoli tečaje. Ugotovili smo, da nas poleg beljakovin, maščob, vode in jezika sestavlja še nekaj, česar se nemara doslej nismo zavedali. Nič ezoteričnega, le nekaj, kar nam priča, da je brez plesa naše razumevanje materializma precej omejena reč. 

Če so bila telesa v različnih fazah zgodovine – danes ni nič drugače – vselej podvržena ekonomskemu lastništvu, izkoriščanju ali obsojena na golo življenje, je umetniška volja, da se z njimi ustvari kaj drugega, neko obliko ali nenadejano dejanje, proizvedla protislovje. Koreografski napor je zavestno ustvaril nekaj, česar se je bilo težje ali nemogoče polastiti, saj so umetniške telesne oblike postale nikogaršnja last, na neki specifičen način so postala javna reč. Nihče jih ni imel, saj so bila brez pogleda drugega zgolj negotova, delna, ne povsem cela. Postala so razpoložljiva za vse, ki so si jih bili s gledalskimi čuti in intelektom pripravljeni ogledati, jih začutiti, razumeti ali nemara objeti. Neki naš teatrolog bi rekel, da je med telesi na odru in mojim gledalskim telesom še tretje telo, ki nastane in izgine v prostoru vmes: vez, kontakt, ki spominja na dotik in se v specifičnih plesnih delih med plesalkami in plesalci ter gledalkami in gledalci vanj celo pretvori. Valuta, ki ima predvsem izkustveno vrednost. Nekaj, česar se je mogoče polastiti zgolj tako, da se odpovemo njegovemu lastništvu. Nekaj, česar se lahko polastimo samo tako, da to postanemo: se vanj utelesimo. Da se ponovimo na nepredvidljivem in nenačrtovanem mestu. Nekje vmes.  

V zadnjem letu se je v ta vmes naselila grozljiva razdalja, vanj pa je z zloveščim plenilskim apetitom planila tudi nezadržna totalitarna biopolitična moč. Za njeno imunitarno diktaturo nič ni tako nevarno kot dotik. Skozi svojo kratko zgodovino je bil sodobni ples spremenljivo sosledje mogočih dotikov med različnimi telesi. V nekaterih nesrečnih primerih, ko se je znašel na napačni strani zgodovine in ko so se iz teles izselile razlike, iz katerih bi lahko vzniknilo kaj nepredvidljivega, kaj tretjega, kar je vselej nastajalo, ko so se telesa ali njihovi pomeni podrgnili ob teksture razlik, je bil iz plesa izgnan prav dotik. Ta z enim samim telesom namreč ni mogoč, še manj smiseln. Med istostmi ni dotika, ker ni ničesar vmes, kadar plesne kože prekrivajo eno samo telo, ki se le stežka podrgne obse. 

Zdi se, da v našem času še nikoli nismo imeli tako razvidne priložnosti zaznati zveze med perfidnim apetitom politike, da upravlja z našimi telesi, razdaljami in dotiki, kot prav v zadnjem letu. Zlovešča politična koreografija je postala del našega vsakdana. Še nikoli doslej zato naši javni protesti niso bili tako telesni, plesni in koreografski, še nikoli doslej se niso s takim žarom ukvarjali z razdaljami in bližinami ter se tako intenzivno pretvarjali v oblike dotikov.  

»Globoko jedro depresije je sestavljeno iz krčenja, kontrakcije telesa, ki se ni več sposobno dotakniti drugega telesa ali takšnega dotika sprejeti. Samo iz tega stika lahko povlečemo gotovost smisla, ki ni doma nikjer drugje, kot ravno v tem taktilnem stiku med mojo in tvojo kožo,« piše Franco Berardi Bifo, ki se sprašuje, ali je mogoče biti srečen v sistemu, ki uničuje dotik zaradi tega, ker je s skrčenim in depresivnim telesom lažje kovati dobiček. »Sreča ni stvar intelektualnega, ampak korporealnega razuma, je iz čustva, ki telo odpre v objem. Ni niti vera niti upanje, ampak usmiljenje, če se izrazim v stilu, ki ni ravno moj. Ne onesrečuje nas obupana zavest, depresivnost je tista, ki povzroča nesrečo našemu empatičnemu telesu. Družbeno trpljenje se spremeni v depresijo, ko oslabi našo zmožnost, da bi nas kaj objelo. In odprtost za to, da bi sprejeli objem, ni edini pogoj za posameznikovo srečo, ampak tudi uporna, kolektivna avtonomija ter emancipacija od mezdnega dela,« zapiše italijanski filozof, ki meni, da je odsotnost solidarnosti povezana prav z zmanjšano pripravljenost telesa, da bi se koga ali česa dotaknilo ali da bi se kdo ali kaj dotaknilo njega. Totalitarne politike, ko so upornike nameščale v takšne ali drugačne samice, so vselej vedele, kaj je tisto, kar uporniška telesa zlomi in razveže: odsotnost dotika.

V zadnjih mesecih pogosto razmišljam o partizanskem sodobnem plesu, s katerim se je Marta Paulin Brina leta 1943 dotikala svojih soborcev in ki je plesalki na gozdnih jasah ter nenačrtovanih travnatih odrih nezadržno vračal objeme soborčevskih zbranih pogledov in vzklikov. To je bil ples golih življenj, ki jim je zgodovina nenadoma odvzela vse razen dotika. Nenadoma so se temu dotiku, temu preostanku svojega dostojanstva zavezali, ker so vedeli, da jih lahko samo tovrstna oblika solidarnosti preosebi v nekaj, kar je večje od njih samih. 

Sodobni ples je v svojem dobrem stoletju premostil vrsto političnih, ekonomskih in zdravstvenih kriz. V osemdesetih letih je v večjih svetovnih sodobnoplesnih centrih ostal ujet v pandemijo aidsa, zaradi katere niso umirali samo umetniki, ampak v veliki meri tudi njegove celotne javnosti, še prej, kadar je bilo to priročno, so totalitarne oblasti dotik onemogočale z argumentom, da se je potrebno izogibati nevarnostim jetike. O tem pričajo med drugim dokumenti iz časa, ko je zahodno slovensko ozemlje okupirala fašistična Italija. Sodobni ples je premoščal različne spolne razlike, pri katerih je velikokrat ostajal marginaliziran preprosto zato, ker je bilo njegovo delo poceni, o čemer govori neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, da nobena druga umetniška praksa nikoli ni bila tako neposredno povezana z voljo izjemnih žensk, da postanejo umetnice pod svojimi lastnimi pogoji, iz katerih dotik ni bil izključen. Dotik, telesni stik je bil preprosto nekaj, česar si niso pustile odvzeti. Ta je bil vselej naš zvesti zaveznik: naša zaveza. Poleg dotika je sodobni ples vselej zelo dobro razumel dotik tal, v materialnem ali metafizičnem smislu. Z njih se je vselej dvigal prenovljen. Ker se Društvo za sodobni ples Slovenije vseh teh dejstev dobro zaveda, si prizadeva, da bi se sodobni ples s tlemi v prihodnje srečeval zgolj v ogrevanih in prostornih pogojih ter v stiku s solidarnimi telesi. 

Vsem umetnicam in umetnikom, kulturnim delavkam in delavcem, ki ustvarjajo na področju sodobnega plesa, ter našim zvestim javnostim v imenu svojih soborcev pri Društvu za sodobni ples Slovenije ob našem prazniku, svetovnem dnevu plesa želim srečen trenutek in obilo lepše prihodnosti. 

— Rok Vevar

Društvo za sodobni ples Slovenije (DSPS) je krovna organizacija na področju sodobnega plesa v Sloveniji, kamor se prostovoljno povezujemo ustvarjalci_ke (plesalci_ke, koreografi_nje, pedagogi_nje, teoretiki_čarke in kritiki_čarke), da bi oblikovali in uresničevali svoje stanovske interese: vzpostavitev prostora komunikacije, ozaveščanje in izgradnja tradicije sodobnega plesa pri nas, vsestranski razvoj področja sodobnega plesa in pogojev za profesionalno ustvarjanje v Sloveniji.

Na občnem zboru društva februarja 2021 je članstvo izvolilo nov upravni odbor društva. Na mesto predsednika društva je bil izvoljen Dejan Srhoj, mesta v upravnem odboru pa so zasedli Pia Brezavšček, Maša Radi Buh, Jan Rozman, Rok Vevar, Jasmina Založnik in Sabrina Železnik.

Upravni odbor je zasnoval plan aktivnosti DSPS za prihajajoči 4-letni mandat in bo med drugim strmel k vzpostavitvi vadbenih prostorov za sodobni ples v dialogu z Mestno občino Ljubljana in Ministrstvom za kulturo; aktivnemu vključevanju sodobnega plesa v programe novih prostorov namenjenih za kulturo ter v strateške dokumente na ravni države in Mestne občine Ljubljana; zagonu projekta “Slovar Sodobnoplesne Terminologije” ter pridobivanju novih članov predvsem mlajše generacije ustvarjalcev na področju sodobnega plesa.

Pod okriljem DSPS in ob boku partnerskih organizacij: Cankarjev dom, Bunker, Emanat, Maska, Plesni Teater Ljubljana, Pekinpah, Društvo Nagib, Zavod MOJa KreacijA, se snuje tudi Gibanica – bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki je postala osrednja sodobnoplesna manifestacija domačih ustvarjalcev pri nas. Letošnjo, jubilejno 10. izdajo, smo zaradi želje, da jo izpeljemo v živo, premaknili iz začetka leta na jesen 2021. Potekala bo med 15.–18. septembrom 2021, na njej pa bomo, tokrat že petič, podelili tudi stanovske nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa v Sloveniji.

Gibanica 2021 – video napovednik

PR: Copyright © *2021* *Društvo za sodobni ples Slovenije*,

Categories
Finance

Banka Slovenije: Izid publikacije Bilten

Spoštovani,

danes smo v Banki Slovenije izdali publikacijo Bilten, april 2021.  

Iz vsebine: Bruto zunanji dolg Slovenije je konec februarja letos znašal 50,2 mrd €, kar je 4,9 mrd € več kot pred letom dni. Terjatev neto zunanjega dolga do tujine je znašala 1,1 mrd €, pred letom dni je bila to obveznost v znesku 587 milijonov €.

Publikacija je na voljo na spletnih straneh Banke Slovenije.

Lep pozdrav

BANKA SLOVENIJE Evrosistem | Odnosi z javnostmi

Categories
Tehnologija

Digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH prejelo prestižno nagrado na Svetovnem vrhu o informacijski družbi

Digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH je na Svetovnem vrhu o informacijski družbi (WSIS Forum 2021) prejelo prestižno nagrado WSIS Prize 2021 Champion. Priznanje so si prislužili z uvrstitvijo med top 5 projektov v kategoriji »Etične dimenzije informacijske družbe« (ˮEthical dimensions of the Information Societyˮ). Gre za odmeven dosežek, saj je bilo v konkurenci prijavljenih kar 1270 projektov, strokovna komisija pa je nato izbrala 360 projektov, ki so se uvrstili na spletno glasovanje. Po preštetju glasov je strokovna komisija v vsaki kategoriji razglasila zmagovalno peterico.

4PDIH žanje uspehe tudi v mednarodnem okolju

Digitalno stičišče 4PDIH je na letošnjem WSIS Forum 2021 prejelo odmevno priznanje WSIS Prize 2021 Champion. V hudi konkurenci so se prek spletnega glasovanja v kategoriji »Etične dimenzije informacijske družbe« uvrstili v najboljšo peterico. Organizatorji foruma so na spletni strani zapisali, da je 4PDIH »primer digitalne transformacije, ki v središče postavlja človeka. V 4PDIH digitalizacijo razumejo v najširšem pomenu besede in jo uvajajo na vseh področjih delovanja. Ob tem se zavedajo, kako pomembno je k digitalizaciji pristopiti trajnostno, saj je le tako mogoče doseči večje premike tako na družbeni kot na tehnološki ter politični ravni.« 

Kako poteka WSIS Forum 2021?

WSIS forum je najpomembnejši globalni dogodek na področju vpliva informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) na razvoj družbe, ki ga vsako leto organizirajo prestižne mednarodne organizacije, kot so ITU, UNESCO, UNPD, UNCTAD, ILO, UN WOMEN in mnoge druge. Letošnji forum poteka na daljavo, in sicer na več nivojih ter v več etapah. Med novembrom in februarjem se je na natečaj prijavilo več kot 1270 projektov s celega sveta, strokovna komisija pa je nato nominirala 360 projektov, za katere je bilo mogoče glasovati prek spleta. Po preštetju 1,3 milijona glasov je komisija razglasila t. i. WSIS Prize 2021 Champions, absolutni zmagovalci oz. WSIS Prizes 2021 Winners pa bodo znani v zadnjem tednu foruma, tj. med 17. in 21. majem.

Več informacij je na voljo na spletni strani WSIS Forum 2021.

PR:

IPPR

agencija za komuniciranje / PR agency

Mesarska c. 22, 1000 Ljubljana

pisarna / office: Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana

http://www.ippr.si

Categories
Družabno

Ana Soklič na poti v Rotterdam

Slovenska predstavnica Ana Soklič bo skladbo Amen na evrovizijskem odru prvič predstavila v prvem predizboru 18. maja. Tik pred odhodom v Rotterdam je v sodelovanju s Perpetuum Jazzile posnela še veličastno različico evrovizijske skladbe Amen.

Služba za komuniciranje RTV Slovenija29. april 2021 ob 15:00
Ljubljana – MMC RTV SLO

Le še nekaj dni in bo ekipa z Ano Soklič, letošnjo slovensko evrovizijsko predstavnico, odpotovala v Rotterdam, kjer potekajo še zadnje priprave na težko pričakovani glasbeni spektakel – izbor za pesem Evrovizije.Volume 90% 

Ana bo s skladbo Amen na evrovizijskem odru nastopila kot druga v prvem predizboru, ki bo 18. maja. Jo bomo znova slišali v finalu 22. maja? »To bomo pa še videli, držim pesti. Kolikor si želim tega odra, ga me je tudi strah. Ampak takšne so najboljše stvari v življenju – strah in to vznemirjenje za lepše poti,« je pred odhodom povedala Ana Soklič. (Celoten pogovor z Ano Soklič si oglejte v priloženem videoprispevku).

Ana Soklič Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Ana Soklič Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija

Pri produkciji skladbe Amen, iz katere veje mogočen duh gospela, je sodelovalo več kot 60 ljudi. Skladba je nastala v resnično elitni, mednarodni zasedbi – za glasbo so poskrbeli Ana Soklič, Žiga Pirnat in Bojan Simončič, avtor besedila je poleg Ane in Žiga tudi ameriški avtor več uspešnic Charlie Mason. Med zvezdniškimi imeni letošnje skladbe so nedvomno tudi člani spremljevalne pevske skupine, zbrane okoli Doriana Holleyja, spremljevalnega vokalista Michaela Jacksona. Prav ta del skladbe bo v različici, ki jo bomo prvič slišali 18. maja, prišel bolj do izraza: »V skladbo je vključen tudi gospelovski del, ki je bil na posnetku z Eme le dodatek. Skupaj smo se odločili, da ga umestimo v skladbo, v sam nastop, ki bo predstavljen tudi v Rotterdamu,« je povedala Ana. Razkrila je še, da ne bo nastopila samo na enem odru. Pred odhodom pa jo prevevajo občutja strahu, navdušenja, vznemirjenja. »Upam, da bo ravno prava zmes vsega, da se bo vse sestavilo, kot je treba.«

Ob Ani bo nastopila izredna vokalistka, priznana učiteljica petja in članica skupine Okustični Karin Zemljič, ki je na evrovizijskem odru že spremljala Maraayo, ManuEllo in Leo Sirk. Kot pravi, je nastop na izboru za pesem Evrovizije neverjetna izkušnja, ki jo privošči vsakemu pevcu.

Pesem Evrovizije je eno najodmevnejših glasbenih tekmovanj na stari celini in že tradicionalno spada tudi med najbolje gledane razvedrilne oddaje v Sloveniji. V več kot šestih desetletjih je postala moderna klasika, ki si je izborila prav posebno mesto pri občinstvu. Tekmovanje organizira Evropska radiodifuzna zveza (EBU), katere članica je tudi RTV Slovenija.

Ana Soklič. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Ana Soklič. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je letošnji evrovizijski predstavnici Ani Soklič ob odhodu v Rotterdam zaželel vso srečo. »Izredno sem vesel, da tekmovanje za pesem Evrovizije v Rotterdamu letos bo. To je največje glasbeno tekmovanje v Evropi, ta izjemni spektakel spremlja več milijonov gledalcev v Evropi in po svetu. Prisotnost RTV Slovenija je ključnega pomena, saj s tem javni medij omogoča predstavitev slovenskih glasbenih presežkov tudi zunaj naših meja.«

Veličastna izvedba skladbe Amen v interpretaciji Ane Soklič in skupine Perpetuum Jazzile

Skupaj smo veličastni – fraza iz besedila letošnje predstavnice Slovenije na izboru za pesem Evrovizije je na najlepši mogoč način povzela bistvo razmišljanja članov vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile v koronskem času in zdaj se zdi, kot da jih je skladba Amen poklicala, da so združili moči z Ano Soklič. Nastal je videospot, ki ga je režiral Max Petač.

»Skladbo Amen smo želeli predstaviti tudi malo drugače, kot jo pozna evrovizijsko občinstvo. Pri pripravi EP-ja, na katerem boste našli več različic skladbe, smo želeli narediti tudi to, da lahko zbor pride še bolj do izraza. Ker sem člane skupine Perpetuum Jazzile vedno občudovala zaradi njihove raznovrstnosti in odličnosti, pa seveda ne pozabimo tudi njihovih uspehov zunaj slovenskih meja, ni bilo nikakršnega dvoma o tem, ali bi sodelovali pri tej skladbi,« je o skupnem projektu povedala Ana Soklič.

Obdobje protikoronskih ukrepov je tudi člane skupine Perpetuum Jazzile fizično oddaljilo, toda vedno znova jih je (v virtualni prostor) združevala glasba. Tako se je ob spremljanju letošnje predstavitve pesmi, ki bo Slovenijo zastopala v Rotterdamu, utrnila zamisel, da bi združili veličino pesmi z glasovi 31-članskega vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile. »Bil je res izziv. Sploh zaradi časov, v katerih smo in čisto zares nimamo vaj v živo. Je pa res, da smo vse spretnejši tudi z vajami po spletu, zato smo hitro šli v akcijo. Ne morete si predstavljati, kakšno je bilo veselje, ko smo se po letu dni znova srečali v studiu in na snemanju videospota,« so priznali člani vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile.

Ana se je tako pred odhodom v Rotterdam zaprla v studio skupaj s člani vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile in priznala, da je bilo sodelovanje magično: »Ker so res vrhunski pevci. In vse to združeno v mojo skladbo. Ne morem si želeti še česa več!«

Videospot bo premierno objavljen 29. 4. ob 17.00.

65. izbor za pesem Evrovizije 2021

18.–22. maj 2021
Rotterdam
Skupno sodeluje 39 držav polfinale
1. polfinale (18. 5.): 16 držav
2. polfinale (20. 5.): 17 držav
Finale (22. 5.): 26 držav

Ana Soklič
Amen
Glasba: Ana Soklič, Žiga Pirnat, Bojan Simončič
Besedilo: Charlie Mason, Ana Soklič, Žiga Pirnat
Aranžma: Žiga Pirnat
***
Skladba Amen je na voljo za nakup na zkp.rtvslo.si.