Categories
Družabno

NATIONAL GEOGRAPHIC / INŽENIRSKE KATASTROFE, 2. sezona

Na National Geographic prihaja 2. sezona dokumentarne serijeINŽENIRSKE KATASTROFE,ki bo na sporedu od 18. novembra Inženirji premikajo meje inovacij, ki vodijo človeštvo do največjih dosežkov vseh časov. Njihovi neuspehi pa spominjajo na Ikarova prizadevanja. Pretiravanje, težave v komunikaciji in usodni napačni izračuni terjajo na milijone dolarjev, človeška življenja in nazadovanje človeštva. Z oddajo bomo potovali po vsem svetu – od ZDA do ZK, Rusije in Haitija ter drugod – ter razkrivali največje neuspehe sodobnega inženirstva s pomočjo arhiviranih posnetkov, strokovnih analiz, grozljivih pričevanj in zgovornih podob. Raziskovali bomo dogodke in dejstva za zloglasnimi imeni, kot so Fukušima, Exxon Valdez, stolpnica Grenfell in Otok treh milj, razkrivali usodne napake in predstavili nove teorije o tem, zakaj je prišlo do teh katastrof. Videli bomo tudi kako tragedije spodbujajo nove izume in napredek ter kako so zgodovinske katastrofe, kot so eksplozija na naftni ploščadi Piper Alpha, čilska rudarska nesreča v rudniku San Jose in nesreča raketoplana Columbia, spodbudili inženirje, da se soočijo s smrtonosnimi napakami in ustvarijo varnejšo prihodnost za vse. 

INŽENIRSKA KATASTROFA, 2. sezona
NA SPOREDU: od 18. novembra, vsak četrtek ob 23h 

PR: Agencija AVI

Categories
Družabno

Žalostinke po razkriško 

Cikel desetih pesmi izpod peresa Vlada Žabota 

V soboto, 13. novembra 2021, ob 20.00 bodo Žalostinke po razkriško zazvenele v dvorani Doma kulture v Razkrižju. Predstavljen bo tudi zvočni album, ki je pred kratkim izšel pri Založbi ZKP RTV v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.

Služba za komuniciranje RTV Slovenija10. november 2021 ob 09:55
MMC RTV SLO   

Žalostinke po razkriško je cikel desetih pesmi izpod peresa Vlada Žabota v razkriškem narečju. So potovanja skozi resnice prebivalcev Razkrižja in so potovanja po notranjosti slehernika. So potovanja v obe smeri časa in v globino: po ritmičnih gibanjih ljubezenskih dvojin ter domišljijskih utvarah s te strani na ono stran (ftekrej – vofkrej).

Izrazna moč ter ritmični in melodični tok elegičnega cikla, ki tematizira ljudsko izročilo, so navdahnili skladatelja Rudija Pančurja. Ustvaril je partiture z naravnim, logičnim tokom, v melosu dobesedno spojen z narečjem, za svojstveni akustični glasbeni sestav. In za izvedbo je nastala vokalno-instrumentalna zasedba Mala mestna muzika.

Zasedbo Mala Mestna muzika sestavljajo: Brina Vogelnik in Metod Banko – glasova, Jelena Ždrale – violina, Andrej Zupan – klarinet, Tanja Pirc – mandolina, Tina Pančur – čembalo, Branko Matošec Bizjak – kitara, Tomaž Guček – harmonika, Nino de Gleria – kontrabas, Rudi Pančur – klavir. Foto: Arhiv RTV Slovenija
Zasedbo Mala Mestna muzika sestavljajo: Brina Vogelnik in Metod Banko – glasova, Jelena Ždrale – violina, Andrej Zupan – klarinet, Tanja Pirc – mandolina, Tina Pančur – čembalo, Branko Matošec Bizjak – kitara, Tomaž Guček – harmonika, Nino de Gleria – kontrabas, Rudi Pančur – klavir. Foto: Arhiv RTV Slovenija

Cikel desetih glasbeno-poetičnih zgodb je tako edinstveni, celovit umetniški izraz kulturne dediščine Razkrižja, ki z njimi pridobiva razsežnost ter veličino.

So sinfonije v najstarejšem pomenu te besede, torej sozvočje različnih kulturnih vplivov, ki se zrcalijo tako v narečju in glasbenem melosu kot v samih vsebinskih zgodbah. Prepletajo se namreč avstrijske, madžarske, hrvaške, judovske in romske prvine.

Vsaka pesem zase učinkuje kot zvočni roman, dramaturgijo cikla pa usmerjata vodilna življenjska motiva: ljubezen in minljivost. Izhajata iz Mure in se vanjo spet vračata … tako so se odvijale zgodbe med prebivalci Razkrižja, kraja, ki s temi žalostinkami postaja mejnik in osišče kulture, stkane skozi klasična časovna sosledja pred digitalno ero.

Prisluhnite Žalostinkam po razkriško

soboto, 13. 11. ob 20.00 bodo Žalostinke po razkriško zazvenele v dvorani Doma kulture v Razkrižju. Predstavljen bo tudi zvočni album, ki je pred kratkim izšel pri Založbi ZKP RTV Slovenija v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.

Zaradi neposrednega avdio in video prenosa koncerta na Prvem programu Radia Slovenija, na spletni strani radioprvi.si in na FB profilu Prvi, vljudno prosimo, da zasedete svoja mesta petnajst minut pred začetkom.

Dogodek organizirata Občina Razkrižje in Prvi program Radia Slovenija – PRVI.

Categories
Družabno

Kviz Vem! z vami že 1000-krat!

Oddaja je na sporedu ob 25. januarja 2015 od ponedeljka do petka ob 18.20 na TV SLO 1

Po skoraj sedmih letih od začetka predvajanja bo v torek, 23. novembra, ob 18.20 na TV SLO 1 premierno predvajani že 1000. kviz Vem!

Služba za komuniciranje RTV Slovenija10. november 2021 ob 07:55
Ljubljana – Televizija Slovenija

1000-krat hvala, da nas spremljate. Na fotografiji voditelja kviza Aljoša Ternovšek in Anže Zevnik. Foto: Adrian Pregelj
1000-krat hvala, da nas spremljate. Na fotografiji voditelja kviza Aljoša Ternovšek in Anže Zevnik. Foto: Adrian Pregelj

Vem! dosegel že več kot 90 % Slovenk in Slovencev
Kviz Vem!, ki je na sporedu od januarja 2015, je med gledalci izjemno priljubljen in je iz sezone v sezono tudi vedno bolj gledan, od začetka predvajanja se je gledanost že več kot podvojila. Kviz je osvojil številne družine, saj vsak delovni dan poskrbi za sproščeni uvod v konec dneva. Vsaj minuto katere izmed dosedanjih oddaj je v živo videlo že več kot 90 % oz. skoraj 1,75 milijona gledalcev nad 4. letom starosti. Kviz Vem! je prvi novembrski teden v povprečju spremljalo 10,0 % oz. 190.800 gledalcev, ob tem pa je slednje predstavljalo skoraj 30 % vseh, ki so v trenutku predvajanja kviza bili pred malimi sprejemniki. Vem! je v svojem terminu v povprečju že tradicionalno tudi najbolje gledana oddaja v Sloveniji. Vir: RTV Slovenija iz raziskave AGB Nielsen Media Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 4 leta, gledanost znotraj istega dneva.

Anže Zevnik pravi, da so po sedmih letih predvajanja kviza Vem! snemanja lažja in zabavnejša. Foto: Adrian Pregelj
Anže Zevnik pravi, da so po sedmih letih predvajanja kviza Vem! snemanja lažja in zabavnejša. Foto: Adrian Pregelj
Aljoša je hvaležen ekipi, ki soustvarja oddajo, vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter nenazadnje gledalkam in gledalcem, ki so z gledanostjo potrdili, da je kviz Vem! oddaja h kateri se vsakodnevno z veseljem vračajo. Foto: Adrian Pregelj
Aljoša je hvaležen ekipi, ki soustvarja oddajo, vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter nenazadnje gledalkam in gledalcem, ki so z gledanostjo potrdili, da je kviz Vem! oddaja h kateri se vsakodnevno z veseljem vračajo. Foto: Adrian Pregelj

Kviz Vem! je na sporedu od ponedeljka do petka ob 18.20 na TV SLO 1.
Prva oddaja je bila na sporedu 25. januarja 2015, v torek, 23. novembra, bo tako na sporedu že 1000. oddaja kviza Vem! V skoraj sedmih letih so sodelujoči tekmovalci in gledalci v nagradnih igrah skupno priigrali za več kot 300.000 evrov nagrad. Ustvarjalci oddaje so skupaj z mnogimi znanimi Slovenci že večkrat sodelovali pri dobrodelnih akcijah in pomembno pripomogli pri ozaveščanju pomena pomoči najbolj ranljivim v naši družbi.

»Začetki so bili zame res težki, kar nekaj potu sem pretočil. Ampak po predvajanju prve oddaje, me je klical takratni odgovorni urednik Razvedrilnega programa Mario Galunič in me zelo pohvalil, tako da sem dobil potrdilo, da je bilo vse ok. Danes je veliko lažje, ni več strahu ali treme, je tudi bolj sproščeno in zabavno, vsaj zame. Kar težko je verjeti, da snemamo že 7 let in se bližamo tisoči oddaji. V tem času se je nabralo tudi veliko anekdot. Ena izmed meni zabavnejših se nanaša na iskano geslo za nagrobno cvetlico ali krušno mati in je tekmovalec odgovoril cipresa (namesto mačeha). V studiu smo vsi bruhnili v smeh, prekinili smo snemanje se vsi od srca nasmejali in nato nadaljevali, tokrat brez ciprese,« se v smehu spominja Anže Zevnik, ki je s kvizom Vem! od vsega začetka.

Izmenjaje z Anžetom od vsega začetka kviz vodi tudi Aljoša Ternovšek, ki meni, da za uspešnostjo oddaje stoji množica posameznikov in v zahvalo dodaja: »Rad bi se zahvalil vsem, ki že sedmo leto ustvarjamo kviz Vem. Prišli smo do številke 1000! Po mojem mnenju je to res zavidljiva številka oddaj. Kakšen statistik bo natančneje znal povedati, koliko je bilo takšnih oddaj, imam pa občutek, da jih ni bilo ravno veliko. Začetek je bil težak, predvsem zaradi velikega neodobravanja kritiške javnosti, ki nas je kar pošteno sesekljala. Nismo obupali. Verjetno smo res bili bolj okorni, ampak tako slabi pa verjetno res ne. Kakorkoli, oddaja se je vtisnila v zavest naroda. Danes ni Slovenca, ki ne ve za kviz Vem. In zato je zaslužnih veliko ljudi. Od obeh odgovornih urednikov, Maria in Vanje, srca in duše oddaje Dajane, najine šepetalke Aleksandre, producenta Klemena, vseh, ki so v režiji pod vodstvom Lidije in Sonje, naših »kompjuterašev«, po domače »Nase studia« pod vodstvom Radeta, scenografke Tatjane, Nade iz službe za komuniciranje, sestavljavcev vprašanj, celotnega studia z Denisom na čelu, lučkarjev, toncev, maskerk in maskerjev, garderoberk in garderoberjev, stilistk, scenskih delavcev in ne nazadnje vseh tekmovalk in tekmovalcev ter vas spoštovane gledalke in gledalci. 1000-krat hvala vsem skupaj in vsakemu posebej za druženje v živo ali preko ekrana. In mi še zmeraj ne odhajamo, ampak nadaljujemo.«

Categories
Družabno

STOTICA, 7. sezona

Na FOX prihaja 7. sezona serije Stotica,ki bo na sporedu od 16. novembra Sedma in zadnja sezona se začne, ko naši junaki ponovno sestavljajo koščke uničene skupnosti. Clarke še vedno žaluje za svojo mamo in mogoče še najbolj od vseh, čuti posledice let in let spopadov in izgub.Skupina ugotovi, da vzdrževanje reda in miru med različnimi ločinami ni enostavno, in se sprašuje, ali je bila njihova zavezanost k dobrim dejanjem vredna svoje cene. Ko naši junaki razkrijejo skrivnosti Anomalije, se morajo spoprijeti z novimi ovirami, ki presegajo vse tiste, ki so jih že doživeli. Kar doživijo na tem epskem potovanju, jih čustveno in telesno potisne do skrajnih meja ter preizkusi njihovo pojmovanje družine, ljubezni in požrtvovalnosti. Sami morajo spoznati, kaj zanje pomeni resnično živeti in ne samo preživeti. 

Igrajo:
Eliza Taylor; Bob Morley; Marie Avgeropoulos; Lindsey Morgan;Richard Harmon​ 

STOTICA, 7. sezona
OD PONEDELJKA DO PETKA OB 16:15
PREMIERA: 16. november

PR: Agencija AVI

Categories
Družabno

Prvi na Expu

Prvi program Radia Slovenija podrobno spremlja dogajanje v Dubaju

V oddajah Prvi na Expu bo predstavljeno dogajanje na Expu 2020. Reportaže, pogovori in prispevki bodo poslušalcem približali največji svetovni dogodek od začetka pandemije covida-19.

Služba za komuniciranje RTV Slovenija10. november 2021 ob 08:19
Ljubljana, Dubaj – Radio Slovenija

Na Expu 2020 se predstavlja več kot 190 držav, ob njih pa še številne mednarodne organizacije, podjetja in druge institucije. Prireditelji v šestih mesecih, razstava poteka do 31. marca 2022, pričakujejo 25 milijonov obiskovalcev. V oddaji, ki je na sporedu vsako drugo sredo v mesecu ob 14.30 na Prvem programu Radia Slovenija, bo predstavljeno tudi pestro dogajanje v slovenskem paviljonu.

V oddajah Prvi na Expu bo predstavljeno dogajanje na Expu 2020. Foto: Radio Prvi/Marko Rozman
V oddajah Prvi na Expu bo predstavljeno dogajanje na Expu 2020. Foto: Radio Prvi/Marko Rozman

Slovenija je program vsebinsko razdelila v enajst sklopov, v okviru katerih se bo predstavilo več kot 120 slovenskih malih, srednjih in velikih podjetij. Ta delujejo v skladu s smernicami nacionalne kampanje za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini. Glavni namen je promovirati slovenska podjetja, ki s svojimi prebojnimi rešitvami izkazujejo ključne konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva: zeleno, ustvarjalno, pametno in v okviru področij krovnih tematik v slovenskem paviljonu.

Prireditelji v šestih mesecih, razstava poteka do 31. marca 2022, pričakujejo 25 milijonov obiskovalcev. Foto: Radio Prvi/Marko Rozman
Prireditelji v šestih mesecih, razstava poteka do 31. marca 2022, pričakujejo 25 milijonov obiskovalcev. Foto: Radio Prvi/Marko Rozman

V slovenskem paviljonu je predvidenih enajst glavnih tem:
1. Podnebje in biotska raznovrstnost
2. Vesolje
3. Razvoj mest in podeželja
4. Tovarne prihodnosti in razvoj materialov
5. Digitalizacija in umetna inteligenca
6. Potovanja, povezovanje in mobilnost
7. Trajnostni razvoj, zelene tehnologije in les
8. Zdravje in dobro počutje
9. Prehrana in kmetijstvo
10. Kulturne in kreativne industrije
11. Voda

Tako v slovenskem paviljonu kot tudi v drugih bodo potekali številni kulturni dogodki z nastopi umetnikov z vsega sveta.

Novinar Marko Rozman na Expu 2020. Foto: Radio Prvi/Marko Rozman
Novinar Marko Rozman na Expu 2020. Foto: Radio Prvi/Marko Rozman

V oddaji Prvi na Expu, ki je na sporedu vsako drugo sredo v mesecu ob 14.30, bodo predstavljeni tudi odmevni dogodki, stvaritve, pa tudi sami paviljoni drugih držav. V 20-minutnih oddajah bosta dopisnica Karmen Švegl in novinar Marko Rozman povzemala dogajanje na prizorišču.

Categories
Družabno

Arnold Schwarzeneger se vrača v vrtec v animirani seriji Mala šola Stana Leeja za superjunake

Se spomnite zabavnega filma iz devetdesetih, ko je Arnold Schwarzeneger delal v vrtcu, kjer je moral pod krinko vzgojitelja zaščititi enega izmed malčkov pred nevarnim zločincem? No, Arnold se ponovno vrača v vrtec – tokrat v novi animirani seriji Mala šola Stana Leeja za superjunake, ki jo lahko naši najmlajši vsak dan ob 19.00 spremljajo na kanalu Minimax. 

Kako to, da se je Arnold ponovno znašel v vrtcu?

Arnold Armstrong je bil eden največjih svetovnih superjunakov, neverjetni Captain Fantastic. Do pred petih let, ko je v zadnjem boju proti svojemu sovražniku, hudobnemu dr. Superiorju, ostal brez svojih moči. Nihče pa ni vedel, da so med bojem superenergijski delci padli na skupino nič hudega slutečih malčkov, ki so tako dobili supermoč. Z veliko močjo pa pridejo tudi super težave. Ti malčki sedaj obiskujejo vrtec, kjer jih mora pod krinko vzgojitelja Arnold Armstrong naučiti, kako varno razviti in uporabljati svoje supermoči, ne da bi pri tem uničili šolo ali razkrili svojo indentiteto. Pri tem pa seveda ne gre brez zabavnih in napetih dogodivščin, v katerih se znajdejo Arnold in šest malih superjunakov.

Animirana serija je velika uspešnica

Animirana serija je velika uspešnica, saj je že samo nekaj mesecev po premieri dosegla kar 40 milijonov ogledov. Arnold Schwarzeneger, ki je glavi lik in tudi izvršni producent serije, pa je povedal, da je bila njegova največja želja, da bi film Policaj iz vrtca dobil nadaljevanje. In to se mu je z animirano serijo Mala šola Stana Leeja za superjunake tudi uresničilo.

Naši najmlajši se lahko vsak dan ob 19.00 na kanalu Minimax zabavajo ob zabavnih in razburljivih prigodah malih superjunakov, ki jih Arnold Amrstrong med drugim uči, kako naj uporabljajo svoje supermoči, da se bodo lahko podali na super pustolovščine

PR: IPPR

Categories
Družabno

Zvok in glasba kot dejavnika sprememb

O zvoku in glasbi pri zdravljenju, terapijah in zmanjševanju strahu, kot nezavednemu oblikovalcu podobe mest in prihodnosti radia kot pomembnem ustvarjalcu in posredniku le-teh.

Na programih Radia Slovenija nove radiofonske serije in oddaje posvečene zvoku v okviru projekta B-AIR.

Služba za komuniciranje RTV Slovenija10. november 2021 ob 09:51
Ljubljana – Radio Slovenija

Foto: juL McOisans/Tomaž Drnovšek/RTVSLO
Foto: juL McOisans/Tomaž Drnovšek/RTVSLO

Jesenska serija oddaj Možgani na dlani, Nočni obisk in B-AIR Zvočenja bo ponovno posvečena zvoku. Tematske oddaje na temo zvoka bodo mogoče slišati tudi v Frekvenci X. V okviru radijske igre za otroke pa bodo predvajane štiri pravljice in radijska igra za otroke v bolnišnicah.

Možgani na dlani

Grafika Radio Slovenija
Grafika Radio Slovenija

Redna tedenska jutranja poljudnoznanstvena oddaja Prvega, Možgani na dlani, bo pet epizod jesenskega cikla ponovno posvetila zvoku. Mojca Delač se je v seriji »V omrežjih zvoka« tokrat lotila vprašanja, kako lahko zvok in glasba pripomoreta kot terapija pri različnih nevroloških težavah, od nevrodegenerativnih bolezni do okrevanja po možganske kapi, čemur je bila namenjena prva epizoda, v kateri je sodelovala doc. dr. Sandra Morović, nevrologinja iz Zagreba. Med drugim bodo zvočno pokukali tudi v London, kjer glasbenik, vokalni umetnik in skladatelj Jaka Škapin sodeluje pri glasbeno-plesnem projektu za ljudi s Parkinsovo boleznijo, ki ga je začela Danielle Teale. Tudi njo boste lahko slišali v seriji, v kateri se nam bo pridružila tudi Karmen Resnik Robida, zdravstvena psihologinja in magistrica nevroznanosti, ki nas bo odpeljala v svet »zdravilne (po)moči« zvoka v stresnih razmerah ter pri rehabilitaciji. Zakaj zvok lahko pomaga našim možganom, lahko pa jim tudi (travmatično) ponagaja nam bo razložila psihiatrinja dr. Arijana Turčin. Možganom na dlani pa se bo v seriji pridružila tudi zaslužna profesorica Lola L. Cuddy, svetovno znana strokovnjakinja s področja psihologije glasbe, ki je vzpostavila prvi glasbeni laboratorij v Kanadi in enega prvih na svetu. Vaša ušesa in slušno skorjo vabimo v našo družbo ob četrtkih ob 7.35 na Prvem!

V sodelovanju z MMC RTV Slovenija deluje spletna stran projekta B-Air, kjer so na voljo vsebine, ki nastajajo v okviru multimedijskega projekta, kot so niz oddaj B-Air Zvočenja, Zvok in glasba v razvoju otroka ali posebne oddaje Možgani na dlaniNočni obisk in Frekvenca X. Na strani bodo dostopne vse vsebine triletnega projekta. Za ljubitelje podkastov so oddaje shranjene tudi med podkasti Radia Slovenija.

Pravljice za otroke v bolnišnicah (in vse ostale)

V nedeljo, 7. novembra 2021, je bila v okviru termina radijske igre za otroke na sporedu radijska igra Petra Svetine Junaška pravljica. Je prva iz niza pravljic, ki jih v okviru B-AIR projekta na radiu pripravljajo za otroke v bolnišnicah, nagovarjajo pa tudi vse druge mlade poslušalce. V novembru bodo ob nedeljah ob 8.05 na Prvem programu na sporedu štiri pravljice, nato pa prvo nedeljo v decembru radijska igra Janje Hane Jamnikar in Andreja Adameka Kaja mora v bolnišnico. Skrbno kurirane umetniške vsebine so izbrane na način, da otrokom olajšajo bivanje v bolnišničnem okolju in zmanjšujejo strah ter napetost.

Frekvenca X

Na Frekvenci X Vala 202 v okviru tokratne serije raziskujejo zvoke v različnih okoljih in kontekstih. V prvi epizodi, ki bo na sporedu v četrtek, 11. novembra 2021 ob 12. uri, se bodo posvetili zvočnim krajinam mest. Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kako si s sodobnimi tehnologijami kreiramo lastne zvočne podobe. V naslednjih epizodah se bodo odpravili na gradbišče in preverjali, kako na delavce in kakovost življenja vpliva tam nastajajoči hrup. Raziskovali bodo zvočne travme, ki spremljajo ljudi zaradi različnih doživetih zvočnih šokov, kot sta vojna in potres. Podali se bodo tudi na Jadransko morje, kjer potekajo raziskave o podvodnem zvočnem onesnaževanju, ki ga še posebej občutijo delfini.

Foto: SOJ RTV SLO/Adrijan Preglej
Foto: SOJ RTV SLO/Adrijan Preglej

Luka Hvalc, urednik in voditelj oddaje je povedal: »Zame verjetno najbolj moteči zvok v mestu predstavlja praznjenje podzemnih kontejnerjev za steklo, zmotita me tudi glasen promet, prijetni so mi oddaljeni zvoki ulične glasbe in ptičje petje. Velikokrat se sprašujem, zakaj nas nekateri zvoki motijo, drugi pa privlačijo, kaj se dogaja v možganih, kako izpostavljenost hrupu vpliva na naša življenja in zdravje. Kakšno je razmerje med hrupom in tišino

Nočni obisk

Drugo nedeljo v mesecu, to je 14. novembra, nato že tradicionalno sledi oddaja B-AIR Nočni obisk. Oddaje na Prvem programu Radia Slovenija vodi Anamarija Štukelj Cusma, glasbena urednica in voditeljica. Tokrat se bo skupaj z gostom prof. dr. Rajkom Muršičem zazrla nazaj v zgodnja leta Radia Ljubljana, se zaustavila ob različnih vlogah, ki jih je radio igral v različnih skupnostih in razmišljali tudi o tem, kako relevanten je ta v zvoku utemeljen medij danes in kakšna vse je lahko njegova prihodnost.

B-AIR Zvočenja

Glasba je medkulturni fenomen, ki ima to moč, da prebudi in usmerja naša čustva. Razumeti, kako možgani dojemajo glasbo in kako ta vpliva na naša čustva in zaznave, je tema, ki je v zadnjih desetletjih zbujala izjemno veliko pozornosti na področju nevroznanosti. Doslej zbrani rezultati raziskovanja prepričljivo dokazujejo, da imajo lahko intervencije v zdravljenju s pomočjo glasbe pozitivne učinke pri zdravljenju različnih diagnoz kot so demenca, na primer Alzheimer, Parkinsonova ali motnje, povezane z jemanjem določenih substanc, obenem pa spodbujajo celosten, vseživljenjski zdrav razvoj človeka. Oddaje B-AIR Zvočenja na Tretjem programu – programu ARS ponujajo vpogled v najnovejša dognanja, rezultate raziskav, primere iz prakse ter odprta vprašanja in izzive, s katerimi se ukvarjajo posamezni segmenti te stroke.

Grafika Canva/RTV SLO
Grafika Canva/RTV SLO

Nov cikel oddaj se bo začel 18. novembra ob 11.05, ko bo gost nevropediatra primarija Igorja M. Ravnika profesor Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih, ki je nastal na njegovo pobudo kot prva evropska raziskovalna ustanova te vrste, v partnerskem odnosu med oddelkom za klinično medicino Medicinske fakultete in Kraljevo akademijo za glasbo v Aarhusu. Sledili pa bosta oddaji o nevropsihologiji glasbe in gibanja v glasbi, ki sta ju z gostjama Rebecco Schaefer in Johanno Perschl, pripravili Ana Kuder in Manca Kok, članici organizacijske skupine Tedna možganov, ki deluje pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost.

Oddaje so del triletnega projekta B-AIR, katerega nosilec je Radio Slovenija. Projekt, kjer devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija, raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka nastaja v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. Cilj projekta je ustvarjanje zvočne umetnosti za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Projekt je finančno podprt v okviru programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Categories
Družabno

Ciklus orgelskih koncertov 2021

Koncertni večer v znamenju glasbe Premrlovih sodobnikov 

Letošnji cikel treh orgelskih koncertov so na Programu Ars zasnovali z mislijo na dva osrednja slovenska skladatelja orgelske glasbe – Primoža Ramovša in Stanka Premrla, ki si zaslužita pozornosti tako v domačem kot mednarodnem glasbenem prostoru.Služba za komuniciranje RTV Slovenija9. november 2021 ob 09:04
Ljubljana – MMC RTV SLO   

Prvi, oktobrski koncert je minil v znamenju spomina na Primoža Ramovša, skladatelja, ki bi letos praznoval stoti rojstni dan. Z izvirnimi orgelskimi improvizacijami se mu je v Župnijski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani poklonil organist in skladatelj Maks Strmčnik.

Na programu Ars v nedeljo, 21. 11. 2021, ob 18.30

15. 11. 2021, ob 20.00 v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Dela romantičnih in sodobnih dunajskih skladateljev ter sodobnikov Stanka Premrla

Na koncertu, ki je pred nami in bo v ponedeljek, 15. 11. 2021, v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, pa bo nastopila mlada in uveljavljena organistka Ines Schüttengruber z Dunaja. Kot že omenjeno, se bo predstavila s programom dunajskih romantičnih in sodobnih orgelskih ustvarjalcev ter sodobnikov Stanka Premrla, skladatelja, ki je v mladosti študiral na Dunaju, potem pa dolga leta deloval kot regens chori ljubljanske stolnice. Robert Fuchs, Franz Schmidt, Anton Heiller, Wolfgang Sauseng, Hans Haselböck je le nekaj skladateljskih imen, katerih glasbo pri nas redko slišimo; tá bo na odličnih frančiškanskih orglah tokrat zazvenela ob slovenski – Premrlovi.

Avstrijska organistka Ines Schüttengruber. Foto: Lucas Beck
Avstrijska organistka Ines Schüttengruber. Foto: Lucas Beck

Na programu Ars v nedeljo, 26. 12. 2021, ob 18.30

15. 12. 2021, ob 19.30 v Stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani
Orgelska glasba Stanka Premrla

Glasbi Stanka Premrla, avtorja slovenske himne, pa bo ob letošnji 30. obletnici slovenske osamosvojitve sicer v celoti posvečen koncert 15. decembra 2021 v Stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Orgelske pastorale, drobne, a vseh pogledih izbrušene umetnine, bodo poslušalce uvedle v vzdušje adventa in bližajočega se božiča.

Slovenska organistka Polona Gantar. Foto: Janez Kotar
Slovenska organistka Polona Gantar. Foto: Janez Kotar
Categories
Družabno

Skoraj 950 pravljic za oddajo Lahko noč, otroci!

Uredništvo Prvega programa Radia Slovenija je oktobra razpisalo natečaj za izvirne slovenske pravljice za oddajo Lahko noč, otroci! Natečaj se je zaključil 5. novembra 2021. 

Avtorji so na razpisani natečaj poslali 945 pravljic. Komisija bo vse prispele pravljice pregledala in prebrala ter med njimi izbrala zmagovalno, ki bo prejela glavno nagrado, več pravljic pa predlagala za odkup.Služba za komuniciranje RTV Slovenija8. november 2021 ob 15:17
Ljubljana – Radio Slovenija   

Rezultati natečaja bodo znani po 3. decembru 2021, ko bodo pozvali izbrane avtorje, da se izkažejo z izvodom pravljice in tako razkrijejo svojo identiteto. Izvirne in do sedaj neobjavljene pravljice bo sicer pregledala in izbrala tričlanska strokovna komisija v sestavi Peter Svetina, pisatelj, pesnik in predavatelj, Ana Krauthaker, režiserka v Igranem programu ARS-a in Alja Verbole, urednica oddaje. Med prispelimi pravljicami bodo izbrali zmagovalni, ki bo prejela glavno nagrado v vrednosti 800 evrov, več pravljic pa bo komisija tudi predlagala za odkup.

Foto: Prvi program Radia Slovenija
Foto: Prvi program Radia Slovenija
Foto: SOJ RTV SLO/Adrijan Pregelj
Foto: SOJ RTV SLO/Adrijan Pregelj

Odkupljene pravljice bodo objavljene v oddaji Lahko noč, otroci! na Prvem programu Radia Slovenija. Špela Šebenik, vodja projekta natečaja, je ob tem povedala: “Iskreno veseli in presenečeni smo bili ob tako velikem odzivu. Zanimanje za sodelovanje na letošnjem natečaju je namreč večje kot na zadnjem pred leti. To pomeni, da tovrstnih priložnosti v slovenskem prostoru manjka, da Slovenci radi pišemo, da imamo domišljijo in radi svoj materni jezik, predvsem pa se zavedamo pomena zvočnih pravljic.«

Rezultati natečaja bodo objavljeni 3. decembra 2021 na Prvem programu Radia Slovenija in na spletnih straneh Prvega programa in RTV Slovenija. Avtorje nagrajene in drugih izbranih pravljic bodo razglasili 21. decembra 2021 na spletnih straneh Prvega programa Radia Slovenija in pred oddajo Lahko noč, otroci!, v kateri bo prvonagrajeno zgodbo v živo interpretiral dramski igralec.

Foto: arhiv RTV SLO
Foto: arhiv RTV SLO

Oddaja Lahko noč, otroci! je na sporedu Radia Slovenija že več ko 56 let in vsak večer ob 19.45 na Prvem programu pospremi najmlajše v svet sanj. V vseh teh letih se ni veliko spreminjala, še vedno ima na začetku prepoznaven avizo Urbana Kodra, se je pa v zadnjem desetletju ali dveh spremenil način poslušanja. Veliko staršev in otrok pravljice namreč posluša v spletnem arhivu in med podkasti. Oddaja Lahko noč, otroci! je poleg oddaje Radio Gaga najbolj poslušan podkast z več kot 8000 naročniki.

Natečaj je del EU projekta B-Air Radia Slovenija

Foto: SOJ RTV SLO/Adrijan Pregelj
Foto: SOJ RTV SLO/Adrijan Pregelj

Saška Rakef Perko, vodja projekta B-Air iz Radia Slovenija: “Namen projekta je podpreti razvoj kvalitetnih zvočnih vsebin za najmlajše in ranljive skupine, zato posebno pozornost namenjamo preverjanju doseženih rezultatov. V projektu tako spremljamo odzive otrok na novo ustvarjena dela različnih ustvarjalcev, s ciljem ugotavljanja primernosti uporabljenih parametrov (zvočnih, glasbenih in govornih) pri ustvarjenih pravljicah.

Foto: juL McOisans/Tomaž Drnovšek/RTVSLO
Foto: juL McOisans/Tomaž Drnovšek/RTVSLO

Natečaj za slovenske izvirne pravljice je del triletnega projekta B-AIR, katerega nosilec je Radio Slovenija. Projekt, kjer devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija, raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka nastaja v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. Cilj projekta je ustvarjanje zvočne umetnosti za dojenčke, malčke in ranljive skupine.

Projekt je finančno podprt v okviru programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Categories
Družabno

Večer posvečen Dostojevskemu

Javno poslušanje diplomske radijske igre Jožeta Valentiča 

V četrtek, 11. novembra 2021, bo v neposrednem prenosu na Programu Ars mogoče spremljati radijsko igro Jožeta Valentiča z naslovom Mitja … varianta 3. Po predvajani igri bo sledil pogovor z Borutom Kraševcem, prevajalcem del Fjodora Dostojevskega.Služba za komuniciranje RTV Slovenija4. november 2021 ob 11:48
Ljubljana, Vrhnika – MMC RTV SLO   

Jože Valetnič. Foto: Arhiv RTV Slovenija
Jože Valetnič. Foto: Arhiv RTV Slovenija

Ruskega pisatelja Fjodora Mihajloviča Dostojevskega ne berejo le bralci po vsem svetu, navdihnil je tudi številne umetniške ustvarjalce vseh generacij. Mladega Vrhničana Jožeta Valentiča, takrat študenta radijske in gledališke režije, je tako prevzel, da je leta 1985 njegov roman Bratje Karamazovi priredil in ga pod vodstvom mentorja Dušana Mauserja zrežiral za diplomsko nalogo ter bil zanj ocenjen z odliko.

Skušal je prodreti v duševnost enega od bratov, Mitja, in skozi njegovo zapleteno psiho dojeti svet in odnose z ljudmi, ki so mu bili blizu, na drugi ravni pa je poudaril sodni proces v zvezi z umorom Mitjevega očeta, zaradi katerega je bil obsojen. Mitja je namreč okosteneli sodni oblasti in mentaliteti tuj in nedoumljiv, zato se obtoženec ne more izmazati kljub nepriznavanju krivde.

Za Jožeta je bilo to delo ključno za začetek njegove skoraj štiri desetletja dolge, predane radijske kariere. Vrhničani ga poznajo kot prizadevnega člana skupnosti, saj je organiziral in režiral številne kulturne dogodke v domačem kraju. To bo prvo javno predvajanje njegove diplomske radijske igre, ob tem se bomo spomnili obletnice njegove prezgodnje smrti.

Prav na ta dan pa se je pred dvesto leti rodil Fjodor Mihajlovič Dostojevski, zato bo večer posvečen v čast obema. Najbolj smo Slovenci zaznamovali ta jubilej z izdajo novih prevodov njegovih del ali knjig, ki obravnavajo Dostojevskega, kot sta zbornik Dostojevski in jaz in doslej najobsežnejša biografija Dostojevskega ruske avtorice Ljudmile Saraskine. Zato bo še toliko bolj dobrodošel naš gost Borut Kraševec, prevajalec te biografije in njegovih romanov Ponižani in razžaljeniDnevnik pisatelj (2. del) in Bratje Karamazovi. Ob svojem prevajalskem delu ruskih besedil klasikov in sodobnih piscev pa je avtor lani s kresnikom nagrajenega romana Agni. Z njim se bo po predvajani igri pogovarjala dramaturginja Vilma Štritof.

Borut Kraševec. Foto: Matic Stojs.
Borut Kraševec. Foto: Matic Stojs.

Vljudno vas vabimo, da v četrtek, 11. 11. 2021ob 20.00 v Domu Ivana Cankarja na Vrhniki prisluhnete radijski igri Mitja…Varianta 3. V primeru odpovedi dogodka zaradi pandemije bo po predvajani igri pogovor potekal po Zoomu. Vse, ki se dogodka ne boste mogli udeležiti v živo, vabimo k neposrednemu spremljanju prenosa radijske igre na Tretjem programu Radia Slovenija – programu Ars.

Radijska igra Mitja….varianta 3 (1985)

Voditeljica: Barbara Berce
Mitja: Milan Štefe
Stari Karamazov: Roman Končar
Aljoša: Uroš Maček
Ivanov glas: Boris Juh
Katarina: Dejana Demšar
Grušenka: Bernarda Oman
Predsednik sodišča: Marko Boben
Tožilec: Iztok Mlakar
Odvetnik: Brane Šturbej
Glasova: Violeta Tomič in Igor Palčič
Tonski mojster: Miro Marinšek

Igra, v kateri Jože Valentič na začetku utemeljuje svoj koncept, je dolga 34 minut.