Categories
Finance Gospodarstvo

MLINOTEST – izglasovana 28 % višja dividenda od lanske, predlog VZMD za še višjo dividendo pa zavrnjen, zaradi največjega investicijskega cikla v zadnjih dveh desetletjih

Skupščina je sprejela vse prvotno predlagane sklepe, tudi o uporabi 3.263,979,82 € bilančnega dobička, pri čemer bo med delničarje razdeljenih 881.788,80 € oz. dividenda v višini 0,32 € bruto na delnico. Kljub temu, da je omenjena višina dividende za 28 % višja od lanske, je VZMD že neposredno po sklicu skupščine, podal Nasprotni predlog, po katerem bi se za dividende namenilo 1.653.354,00 € oz. 0,60 € bruto na delnico. Izplačilo nižje dividende namreč ni racionalno z vidika številnih malih delničarjev, katerim izplačilo dividend (po novem) povzroči dodatne stroške pri borzno-posredniških družbah oz. bankah, ti pa so v marsikaterem primeru celo višji od same dividende – torej se tem delničarjem namesto donosa tako povzroča realni minus.

O Nasprotnem predlogu VZMD se na skupščini ni glasovalo, je pa Uprava izrazila prepričanje, da bi si verjetno vsi delničarji družbe želeli večjega izplačila dobička, a je po njenem mnenju predlagana višina dividende optimalna glede na vse relevantne okoliščine. Družba Mlinotest je namreč sredi največjega investicijskega cikla v zadnjih dveh desetletjih, saj bo v letih 2021 in 2022 izvedla za cca. 9 mio EUR vlaganj (med večje investicije sodijo nakup novih proizvodnih linij v obratu suhe testenine, nakup novega postrojenja v mlinu in gradnja novega skladišča zamrznjenih izdelkov). Poleg razlogov za neizplačilo višjih dividend Uprava izpostavlja še (še vedno) nestabilne razmere zaradi epidemije COVID-19, dvigovanje cen surovin, embalaže, energije in stroška delovne sile, česar ne bo možno v celoti prenesti v cene Mlinotestovih izdelkov, oziroma se bo to zgodilo z določenim zamikom. 

Skupščina je sicer soglasno podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu za leto 2020 ter obstoječima članoma Nadzornega sveta, Ivanu Vodopivcu in Miranu Gombaču, z začetkom leta 2022, podelila nov šest letni mandat.  

PR VZMD

Categories
Finance

4 milijonsko posojilo SID banke omogočilo investicijo v krepitev trajnostnega razvoja turizma

Predstavniki SID banke in Holdinga Kobilarna Lipica so danes podpisali kreditni pogodbi v skupni višini 4 milijone evrov za financiranje investicije v hotelski kompleks Maestoso v Lipici. Obnova in razširitev hotela Maestoso bo prispevala k  utrditvi Kobilarne Lipica kot ene najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v Sloveniji.

SID banka bo zagotovila financiranje prenove hotelskega kompleksa, ki je del kulturno-zgodovinskega spomenika izjemnega pomena za Republiko Slovenijo, iz lastnih virov, in sicer z dvema dolgoročnima kreditoma v skupni višini 4 milijone evrov. S financiranjem projekta SID banka prispeva k udejanjanju dolgoročne strategije razvoja slovenskega turizma, saj se bodo poleg ohranitve in nadgradnje nastanitvenih kapacitet učinki odražali tudi v širšem okolju. 

Družba Holding Kobilarna Lipica s prenovo hotela sledi strategiji slovenskega turizma, ki daje prednost naložbam v novo visokokakovostno ponudbo nastanitev. Slovenski turizem se usmerja v izkoriščanje trajnostnega potenciala turizma iz naslova prostora, zelenega in ohranjenega naravnega in avtentičnega kulturnega okolja. Investicija v hotel bo imela doprinos k razvoju slovenskega turizma in k učvrstitvi poslovnega modela Holdinga Kobilarne. 

Predsednik uprave SID banke, mag. Sibil Svilan: »Projekt prenove bo imel velik prispevek  k bodočemu poslovanju in krepitvi Holdinga Kobilarna Lipica, ne nazadnje pa tudi k razvoju edinstvene turistične destinacije in prepoznavnosti Slovenije. Strateška vizija slovenskega turizma je lahko, da je Slovenija zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, hkrati pa tudi mir in osebne izkušnje, kar bo Kobilarna Lipica s tem projektom zagotovo nudila. SID banka s tovrstnim financiranjem pospešuje investicije v turistično infrastrukturo in s tem skrbi tudi za trajnostno rast slovenskega turizma.«

Direktor Holdinga Kobilarna Lipica, Matej Oset: »S podporo SID banke smo v Holdingu Kobilarna Lipica, d.o.o. oplemenitili sredstva, ki jih je za prenovo Hotela Maestoso 4* superior namenila ustanoviteljica družbe, Republika Slovenija. Tako smo zagotovili sredstva za največjo in najpomembnejšo naložbo v turizem na posestvu Kobilarne Lipica v zadnjih 40 letih. Uspešen zaključek investicije nas navdaja z zadovoljstvom in ponosom, saj predstavlja prenova Hotela Maestoso 4* superior novo rojstvo in simbolen začetek nove zgodbe turizma v Lipici, obenem pa je izjemnega pomena tudi za zaokrožitev ponudbe in utrjevanje vloge Lipice kot generatorja rasti turizma v regiji.«

###

SID banka je spodbujevalna, razvojna in izvozna banka v 100-odstotni lasti države, katere ključna naloga je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja. V skladu z zakonodajo z opravljanjem finančnih storitev podpira ekonomske, strukturne, socialne in druge politike ter deluje v smeri dolgoročnih družbenih koristi. Produkti SID banke učinkovito dopolnjujejo ponudbo komercialnih poslovnih bank ter tako odpravljajo tržne pomanjkljivosti, ki nastanejo, kadar na trgu ni zadostne oziroma ustrezne ponudbe finančnih in zavarovalnih storitev zasebnega sektorja (zlasti na področjih razvoja konkurenčnega gospodarstva, razvoja družbe znanja in inovativnega podjetništva, razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje ter regionalnega in družbenega razvoja). SID banka lahko zagotavlja cene pod »tržnimi« oziroma referenčnimi obrestnimi merami, ki jih objavlja Evropska komisija. Dovoljene državne pomoči podjetjem so pri programih SID banke opredeljene kot ugodnosti, ki izhajajo iz možnosti koriščenja nižjih obrestnih mer, kot bi jih za isto transakcijo ponujali morebitni poslovni finančni posredniki. 

PR: SID Banka

Categories
Finance

Ob umiritvi epidemije hitro povečevanje gospodarske aktivnosti; trg dela blizu predkrizne ravni

Spoštovani,

danes smo v Banki Slovenije izdali publikacijo Gospodarska in finančna gibanja, julij 2021.  

Iz vsebine: V evrskem območju zgodovinsko visoke ravni nekaterih kazalnikov nakazujejo hitro oživljanje gospodarstva. Tudi v Sloveniji se gospodarska aktivnost hitro povečuje – pogoji poslovanja so se v veliki meri normalizirali, gospodarstvo pa je med lansko krizo ob izdatni finančni pomoči ohranilo veliko večino proizvodnih zmogljivosti. Z odpiranjem gospodarskih dejavnosti se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela, ki so v nekaterih kazalnikih že primerljive tistim pred krizo. Ponovno pojavljanje strukturnih neskladij na trgu dela, visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih, rast plač in zasebne potrošnje ter krepitev optimizma ustvarjajo dodatne pogoje za rast cen na domačem trgu. V publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavljamo še, da je položaj v javnih financah še naprej zaznamovan predvsem s posledicami boja z epidemijo.

Sporočilo za javnost pripenjamo, na voljo je tudi na spletnih straneh Banke Slovenije, kjer se nahaja tudi publikacija.

PR: BANKA SLOVENIJE Evrosistem | Odnosi z javnostmi

Categories
Finance

Korak bližje digitalnemu evru

Spoštovani,

Svet ECB je na današnji seji potrdil začetek raziskovalne faze projekta digitalni evro, ki bo trajala dve leti. Njeni izsledki bodo pomembno izhodišče za končno odločitev o izdaji digitalnega evra. Ob današnji odločitvi svoje aktivnosti na tem področju dodatno krepimo tudi v Banki Slovenije.

Sporočilo za javnost pripenjamo, na voljo je tudi na spletnih straneh Banke Slovenije.

Danes smo v Banki Slovenije izdali tudi publikacijo Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2021.

Iz vsebine: Maja 2021 je presežek storitvene menjave s tujino znašal 121 mio EUR, kar je za 27 mio EUR več kot maja 2020, predvsem iz naslova povečanja izvoza (za 130 mio EUR). Tako storitvena menjava po letu dni kaže znake okrevanja.

Publikacija je na voljo na povezavi.

PR: BANKA SLOVENIJE Evrosistem | Odnosi z javnostmi

Categories
Finance

Banka Slovenije: Vabilo na razpravo Prihodnost Evrope, 16. julij 2021

Spoštovani,

od sredine prejšnjega desetletja je bilo vloženih veliko naporov za močnejšo in bolj povezano Ekonomsko in monetarno unijo ter s tem večjo stabilnost evropskega finančnega sistema in trdost evra kot valute. Unija je danes bistveno bolj odporna na različne šoke, vendar je pred nami na tem področju še precej izzivov. Te je dodatno stopnjevala pandemija COVID-19, ki močno opredeljuje naš prihodnji razvoj.

Izzivov za aktualno in prihodnje predsedstvo Svetu EU kot tudi za ostale institucije na tem področju torej ne manjka. Zato v Banki Slovenije v okviru razprav o prihodnosti Evrope in ob pričetku predsedovanja Slovenije Svetu EU organiziramo javno razpravo.

Naš cilj je izmenjati poglede o aktualnem stanju ter prihodnjih izzivih evrskega območja in njegove arhitekture z vidika monetarne politike – od izzivov dokončanja bančne unije in napredka v smeri unije kapitalskih trgov do izzivov fiskalne integracije.

Razprava bo potekala v petek, 16. julija, od 10. do 12.00 ure v prostorih Banke Slovenije in prek videopovezave.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite in aktivno prispevate k razpravi.

Prosimo, da nam vašo udeležbo sporočite na elektronski naslov karmen.juren@bsi.si do četrtka, 15. julija 2021. Ob tem navedite, ali se bosta dogodka udeležili v prostorih Banke Slovenije ali prek video povezave (v tem primeru vam bomo posredovali ustrezno povezavo).

PR: BANKA SLOVENIJE Evrosistem | Odnosi z javnostmi |

Categories
Finance

Banka Slovenije: Izid publikacije Mesečna informacija o poslovanju bank

Spoštovani,

v Banki Slovenije smo izdali publikacijo Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2021.  

Iz vsebine: Posojila bank nebančnemu sektorju so se, po več mesecih upadanja, maja ponovno medletno povečala. Kreditiranje gospodinjstev se je v zadnjih treh mesecih okrepilo zaradi povečanega obsega stanovanjskih posojil, medletni upad posojil nefinančnim družbam pa se je maja upočasnil. Dobiček bank pred obdavčitvijo je predvsem zaradi enkratnih dejavnikov precej presegel lanskega v enakem obdobju, vendar je vzdržnost tako ustvarjenih dobičkov bank tudi v prihodnje negotova. K povečanju dobička je prispevalo tudi neto sproščanje oslabitev in rezervacij pri večini bank.

Publikacija je na voljo na spletnih straneh Banke Slovenije.

PR: BANKA SLOVENIJE Evrosistem | Odnosi z javnostmi 

Categories
Finance

Banka Slovenije: Izjava guvernerja po seji Sveta ECB

Spoštovani,

pošiljamo izjavo guvernerja Boštjana Vasleta po seji Sveta ECB.

Guvernerji držav članic evrskega območja smo ta teden sprejeli novo strategijo denarne politike. Z njo smo prilagodili svoja ravnanja pri izpolnjevanju našega cilja, to je zagotavljati cenovno stabilnost, določili pa smo tudi, katere inštrumente bomo pri tem uporabljali. Ob tem smo v strategiji tudi predstavili, s katerimi koraki se bomo na ravni centralnih bank soočili z izzivi, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.

Celotno sporočilo pripenjamo, na voljo je tudi na spletnih straneh Banke Slovenije.

PR: BANKA SLOVENIJE Evrosistem | Odnosi z javnostmi

Categories
Finance

Banka Slovenije: Izid publikacije – Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije

Spoštovani,

danes smo v Banki Slovenije izdali publikacijo Četrtletna informacija Finančni računi, julij 2021.  

Iz vsebine: Konec prvega četrtletja 2021 je tujina izkazovala presežek finančnih sredstev nad obveznostmi v višini 5,2 mrd EUR. V zadnjem letu je tujina močno poslabšala finančni položaj (za 3,7 mrd EUR), najbolj do centralne banke, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov ter investicijskih skladov, izboljšala pa do države.

Publikacija je na voljo na spletnih straneh Banke Slovenije.

PR: BANKA SLOVENIJE Evrosistem | Odnosi z javnostmi

Categories
Finance

Muzej Bankarium razkriva bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes

Obiskali smo Bankarium, prvi muzej bančništva pri nas. Muzej je svoj prostor našel v nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani. Mestna hranilnica ljubljanska, ki je bila ustanovljena 1889, je v čudoviti secesijski stavbi, za katero je načrte izrisal arhitekt Josip Vancaš, začela z delom 1. maja 1905. Še danes ena najlepših stavb v Ljubljani je zaradi vzpostavitve muzeja med drugim doživela celovito notranjo prenovo in dobila novo pomembno poslanstvo ohranjanja dediščine ter konkretno nalogo, da širši javnosti približa pomen denarja, bank in bančnih praks.

Muzej hrani zelo bogato zbirko predmetov Kranjske hranilnice in Mestne hranilnice ljubljanske, ki so vrsto let bivali v trezorju. Med njimi so protokolarni in jubilejni dokumenti, knjižne izdaje in album, računska poročila, hranilne knjižice, knjigovodske knjige, obrestne tabele, različni obrazci in pisana zbirka hranilnikov.

Multimedijska predstavitev nas je uvodoma popeljala skozi šest obdobij razvoja denarja in bančništva po svetu do trenutka, ko se bančništvo razvije tudi na Slovenskem. Zgodovina razvoja bančništva je pri nas stara častitljivih 200 let in je v svojem razvoju izoblikovala različne bančne prakse, ki smo jih v muzeju spoznali na primeru bančnih okenc v času secesije, socializma in danes. Vstopili smo tudi v bančni trezor, si ogledali sefe, notranjost bankomata in se potopili v virtualno resničnost bančne digitalne transformacije.

Osrednji del muzejskega prostora je namenjen finančnemu opismenjevanju mladine in odraslih. V finančnem labirintu smo spoznali osnove upravljanja osebnih financ in se na interaktiven način najprej seznanili z nasveti, nato pa se spopadli s finančnimi situacijami in možnimi rešitvami. Na ekranu sredi finančnega labirinta smo preverili svoje poznavanje finančnih trgov, bank ter osebnih in poslovnih financ.

Muzej je ustanovila Nova Ljubljanska banka, ki se s tovrstno aktivnostjo znova potrjuje kot družbeno-odgovorna finančna inštitucija, ki omogoča pomembno varovanje in hranjenje kulturne ter gospodarske dediščine in predstavitev le te širši javnosti. S tem doprinaša h globalnemu znanju in vedenju o bančni stroki ter družbenem razvoju, pa tudi k potrebni krepitvi individualne in kolektivne narodne zavesti ter identitete. Vsak pretekli korak se v življenju namreč zapiše in odseva v sedanjost kot izkušnja ter znanje.

Muzej je odprt vsak teden od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Aktualne informacije so za obiskovalce na voljo na spletni strani muzeja: https://bankarium.si/. 


PR: Združenje bank Slovenije

Categories
Finance

Izid publikacije Neposredne naložbe 2020

Spoštovani,

danes smo v Banki Slovenije izdali publikacijo Neposredne naložbe 2020 – prva objava.

Iz vsebine :

Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2020 znašale 16,6 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 0,4 mrd EUR oz. za 2,4 %. Neposredne naložbe Slovenije v tujini pa so konec leta 2020 znašale 7,0 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale zgolj za 0,2 mrd EUR oz. za 1,7 %.


Publikacija je na voljo na povezavi.

PR: BANKA SLOVENIJE Evrosistem | Odnosi z javnostmi