Categories
Gospodarstvo Politika Splošno

OBJAVLJEN RAZPIS ZA PROGRAM LIFE ZA LETO 2021

Evropska komisija je objavila razpis za program LIFE za leto 2021. Za sofinanciranje je namenjenih 580 milijonov evrov, in sicer za štiri vsebinska področja: narava in biotska raznovrstnost, krožno gospodarstvo in kakovost življenja, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter prehod na čisto energijo.

Dokumentacijo je na voljo na spletni strani evropske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje CINEA in na portalu Funding & tender opportunities.

Razpis v primerjavi s prejšnjimi leti vsebuje kar nekaj sprememb, zato vsem potencialnim prijaviteljem priporočamo, da ga natančno preberejo.

Glede na to, da so razpisi objavljeni na spremenjeni spletni strani, opozarjamo na možnost manjših popravkov ali sprememb. Prijavitelje zato pozivamo, da redno spremljajo in pregledujejo razpise ter dokumentacijo na zgoraj omenjenih spletnih straneh. Prav tako predlagamo, da se prijavitelji, ki nameravajo v letošnjem letu prijaviti projekt, po pomoč obrnejo na nacionalne kontaktne točke za program LIFE program v Sloveniji ali pišejo na elektronski naslov life.mop@gov.si.

Program LIFE, ki se je začel leta 1992, je edini instrument financiranja na ravni EU, ki je posvečen izključno okoljskim in podnebnim ciljem. Splošni cilj programa LIFE za obdobje 2021–2027 je prispevati k premiku na čisto, krožno, energijsko učinkovito in podnebno nevtralno gospodarstvo, ki bo odporno proti podnebnim spremembam, med drugim s prehodom na čisto energijo, varovati in izboljšati kakovost okolja ter zaustaviti in preobrniti trend izgube biotske raznovrstnosti. Iz programa LIFE je bilo do sedaj sofinanciranih več kot 5000 projektov.

PR Ministrstvo za okolje in prostor

Categories
Gospodarstvo

Objavljen je razpis za podjetja, samostojne podjetnike in zadruge

Podjetja, samostojne podjetnike in zadruge obveščamo, da je bil 16. julija 2021 v Uradnem listu objavljen Javni razpis za dodeljevanje razvojnih posojil na obmejnih problemskih območjih-B5, na katerega lahko vlagatelji oddajo vlogo.

Kratka vsebina javnega razpisa:

  • Upravičenci: podjetja, s.p. in zadruge.
  • Posojila do 1 milijona evrov, z ročnostjo vračila do 10 let in možnostjo koriščenja moratorija do 5 let.
  • Ugodna obrestna mera.
  • Upravičeni stroški: nakup ali gradnja poslovnih prostorov, nova/rabljena oprema ali stroji, neopredmetena sredstva.
  • Elektronska oddaja vloge in hitra obravnava.
  • Razpisni roki: 2. avgust, 20. september in 25. oktober 2021.

Javni razpis za dodeljevanje razvojnih posojil na obmejnih problemskih območjih – B5 je objavljen tukaj

Vlagatelji lahko vlogo oddate tukaj.

PR Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Categories
Finance Gospodarstvo

MLINOTEST – izglasovana 28 % višja dividenda od lanske, predlog VZMD za še višjo dividendo pa zavrnjen, zaradi največjega investicijskega cikla v zadnjih dveh desetletjih

Skupščina je sprejela vse prvotno predlagane sklepe, tudi o uporabi 3.263,979,82 € bilančnega dobička, pri čemer bo med delničarje razdeljenih 881.788,80 € oz. dividenda v višini 0,32 € bruto na delnico. Kljub temu, da je omenjena višina dividende za 28 % višja od lanske, je VZMD že neposredno po sklicu skupščine, podal Nasprotni predlog, po katerem bi se za dividende namenilo 1.653.354,00 € oz. 0,60 € bruto na delnico. Izplačilo nižje dividende namreč ni racionalno z vidika številnih malih delničarjev, katerim izplačilo dividend (po novem) povzroči dodatne stroške pri borzno-posredniških družbah oz. bankah, ti pa so v marsikaterem primeru celo višji od same dividende – torej se tem delničarjem namesto donosa tako povzroča realni minus.

O Nasprotnem predlogu VZMD se na skupščini ni glasovalo, je pa Uprava izrazila prepričanje, da bi si verjetno vsi delničarji družbe želeli večjega izplačila dobička, a je po njenem mnenju predlagana višina dividende optimalna glede na vse relevantne okoliščine. Družba Mlinotest je namreč sredi največjega investicijskega cikla v zadnjih dveh desetletjih, saj bo v letih 2021 in 2022 izvedla za cca. 9 mio EUR vlaganj (med večje investicije sodijo nakup novih proizvodnih linij v obratu suhe testenine, nakup novega postrojenja v mlinu in gradnja novega skladišča zamrznjenih izdelkov). Poleg razlogov za neizplačilo višjih dividend Uprava izpostavlja še (še vedno) nestabilne razmere zaradi epidemije COVID-19, dvigovanje cen surovin, embalaže, energije in stroška delovne sile, česar ne bo možno v celoti prenesti v cene Mlinotestovih izdelkov, oziroma se bo to zgodilo z določenim zamikom. 

Skupščina je sicer soglasno podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu za leto 2020 ter obstoječima članoma Nadzornega sveta, Ivanu Vodopivcu in Miranu Gombaču, z začetkom leta 2022, podelila nov šest letni mandat.  

PR VZMD

Categories
Gospodarstvo Izobraževanje

Priznanja najboljšim dijakinjam in dijakom  srednjih elektro šol elektrotehnične usmeritve  na območju distribucijskega sistema družbe Elektro Maribor

Maribor, 16.7.2021 – Družba Elektro Maribor je v teh dnevih že deseto leto zapored podelila nagrade najboljšim dijakinjam in dijakom srednjih šol elektrotehnične usmeritve, ki so na območju distribucijskega sistema Elektro Maribor. 

Kakovost in odličnost v poslovanju in delovanju sta pomembni tako za gospodarstvo kot tudi za področje izobraževanja ter širše skupnosti. Družba Elektro Maribor zato že vrsto let spodbuja odličnost tudi v sistemu izobraževanja. Skupaj s srednjimi šolami elektrotehnične usmeritve na območju distribucijskega sistema Elektro Maribor v Severovzhodni Sloveniji družba tako nagrajuje najboljše dijakinje in dijake. Iskrene čestitke nagrajencem so povezane z željo, da jih bodo prizadevanja za odličnost in kakovost spremljala tudi pri prihodnjih izzivih.

Dijakom Srednje elektro šole Ptuj sta priznanja podelila Rajko Fajt, ravnatelj Šolskega centra Ptuj in Franc Šmigoc, direktor območne enote Ptuj Elektro Maribor.

Najboljši dijaki v preteklem šolskem letu na Srednji elektro šole Ptuj so Simon Plazar, Sašo Lampret in Žan Jurič. 

Dijakom Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota so priznanja podelili ravnatelj SPŠT Murska Sobota Ludvik Sukič, učitelj elektrotehnike Rajko Palatin, direktor območne enote Murska Sobota Uroš Kolarič  ter namestnik vodje službe na območni enoti Murska Sobota Tomaž Bencak. 

Najboljša dijakinja in dijaka v preteklem šolskem letu na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota so Maja Regoršek, Žiga Sobočan in Miha Fekonja. 

Dijakom Srednje elektro-računalniške šole Maribor je priznanja podelila ravnateljica Irena Srša Žnidarič. 

Najboljši dijaki v preteklem šolskem letu na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor so Aljaž Kokol, Peter Rojs in David Oblak.

Najboljši dijak je prejel zlati znak odličnosti in nagrado v višini 300 €, drugo uvrščeni srebrni znak odličnosti in nagrado v višini 200 €, tretjeuvrščeni pa bronasti znak odličnosti in nagrado v višini 100 €.

PR: Elektro Maribor

Categories
Gospodarstvo

MDSSZ: Podaljšani in prenovljeni ukrepi, ki ohranjajo delovna mesta in pomagajo delodajalcem

Državni zbor je v mesecu juliju sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), ki podaljšuje in delno spreminja začasni ukrep povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas in Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ), ki ureja ureditev nadomestil plače delavcem zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej in povračilo izplačanih nadomestil plače.

ZIUPGT vključuje tudi začasni ukrep povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas, ki se bo po tem zakonu financiral iz integralnega proračuna (prej sredstva ESS). Namen ukrepa je ohranitev delovnih mest zaradi posledic epidemije in preprečitev odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov z možnostjo odreditve dela s skrajšanim delovnim časom delavcem, ki so pri delodajalcu zaposleni za polni delovni čas. Gre za kontinuiteto in delno spremembo ukrepa financiranja skrajšanega delovnega časa, ki je bil uveden z mesecem junijem 2020.  Ukrep bo veljal od 1. julija do 30. septembra 2021, pri čemer zakon Vladi RS omogoča enkratno podaljšanje ukrepa za največ tri mesece, vendar ne dlje kot do 31.decembra 2021. S samim ukrepom zasledujemo namen ohranitve delovnih mest pri delodajalcih, ki jih je epidemija prizadela, delavcem pa z ohranitvijo zaposlitve zagotoviti potrebno socialno varnost ter nenazadnje tudi varnost zaposlitve, kar bo doseženo tudi s tem, da delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitve iz poslovnega razloga delavcu.

ZIUPGT vključuje tudi pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021, in sicer v višini 1.024 evrov na zaposlenega. Pomoč je namenjena tistim upravičencem, ki izpolnjujejo določene pogoje, v kolikor bodo preko informacijskega sistema FURS podali izjavo o izpolnjevanju pogojev do 30. septembra 2021. FURS bo pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 izplačal najkasneje do 20. oktobra 2021.

ZNUPZ ureja ureditev nadomestil plače delavcem zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej in povračilo izplačanih nadomestil plače. Gre za ukrep, ki se je po veljavni interventni zakonodaji iztekel 30. junija 2021. Zaradi nadaljnjega omejevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 se predvideva, da bo ukrep vsaj v določeni meri potreben tudi po tem obdobju, zato se bo uporabljal od 1. julija do 31. decembra 2021.

Ukrep delavcem zagotavlja pravico do odsotnosti z dela in ustrezno nadomestilo plače, na drugi strani pa ureja povračilo nadomestila plače upravičenim delodajalcem. Časovno obdobje trajanja ukrepa nadomestila plače zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva ali višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ter povračila nadomestil plač je določeno do 31. 12. 2021.

Podrobnejša pojasnila glede izvajanja prenovljenega ukrepa povračila nadomestila plač za skrajšani polni delovni čas

Vir: Ministrstvo za družino, socialne zadeve in enake možnosti >>

PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

FURS: Povračilo stroškov prevoza – sprememba Uredbe

Vlada Republike Slovenije je na 238. dopisni seji 14. 7. 2021 sprejela nove spremembe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: Uredba).

1) V prvem odstavku 3. člena Uredbe je določen osnovni znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo, in sicer v višini 0,18 eur za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

2) V drugem odstavku 3. člena Uredbe pa je določeno, da če je znesek za posamezni mesec, določen po navedenem osnovnem pravilu iz prvega odstavka, za posameznega delojemalca nižji od 140 evrov, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 140 evrov.

Ta znesek je določen na mesečni ravni, ne glede na število dni prisotnosti na delu oziroma se kot znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, upošteva ob pogoju:

  • da je delavec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in
  • da je delojemalčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela.

3) Odpravljeno je določanje neobdavčenega dela povračila stroškov za prevoz na delo in z dela v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz).

Če povzamemo, po novi ureditvi bodo torej povračila stroškov za prevoz na delo in z dela do zneska 140 evrov neobdavčena (ne glede na to ali delojemalec prejme ta dohodek iz naslova kilometrine, zneska javnega prevoza, nakupa vozovnice,…) pod pogojem, da je delojemalec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in da je delojemalčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela. Če je znesek povračila stroškov za prevoz na delo in z dela višji od 140 evrov, se  znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, v skladu s prvim odstavkom Uredbe, izračuna v višini 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

Navedene spremembe se začnejo  uporabljati:

  • za delojemalce, na katere se nanaša Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21), za povračila stroškov prevoza na delo in z dela pri obračunu za mesec julij 2021,
  • za vse ostale delojemalce za povračila stroškov prevoza na delo in z dela pri obračunu za mesec september 2021, za povračila stroškov prevoza do vključno meseca avgusta 2021 pa se uporablja 3. člen Uredbe (Uradni list, RS 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18), torej brez spremembe, objavljene v Uradnem listu 104/21.

S spremembo Uredbe se spreminja le davčna obravnava povračil stroškov prevoza na delo in z dela oziroma se spreminja le znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo.

Uredba ne določa pravic in obveznosti delodajalcev in delojemalcev v zvezi s povračilom stroškov prevoza na delo in z dela. Te pravice so določene v delovnopravnih predpisih, veljavnih kolektivnih pogodbah (na primer panožnih, podjetniških, na ravni delodajalca,…) ali pa v pogodbi o zaposlitvi med delojemalcem in delodajalcem.

Vir: FURS >>

PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

Odprtje novih poslovno-proizvodnih prostorov podjetja Pet Pak v Postojni

Uspešno družinsko podjetje Pet Pak, ki je na slovenskem trgu vodilno na področju proizvodnje visokokakovostnih izdelkov iz ekološko razgradljive PET plastike, se po več kot 15-ih letih delovanja v Ilirski Bistrici, seli v Postojno, kjer je danes odprlo nove, sodobne proizvodno-poslovne prostore v vrednosti 15,37 milijonov evrov. Na novi lokaciji bo podjetje v prihodnjih letih podvojilo proizvodnjo in ustvarilo 23 novih delovnih mest, od tega pa najmanj 10 visokokvalificiranih. Zadevno investicijo je z nepovratnimi sredstvi v višini 3 milijonov evrov podprlo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Pet Pak d. o. o. je vodilno slovensko podjetje na področju proizvodnje visokokakovostne embalaže iz ekološko razgradljive PET plastike. Gre za družinsko podjetje z globalnim značajem, saj kar 95 odstotkov celotne proizvodnje izvaža v Nemčijo, Španijo, Francijo, Italijo in na Nizozemsko, s svojo dejavnostjo pa je močno prisotno zlasti na področju kozmetične, prehranske in farmacevtske industrije. Poslanstvo podjetja je zagotavljati vrhunske embalažne storitve in razvijati rešitve, ki temeljijo na znanju in inovacijah ter odgovornosti do okolja.

Novi prostori, na voljo imajo okoli 13 tisoč kvadratnih metrov površin, naj bi zadoščali za vsaj naslednjih deset let, rast proizvodnje v prihodnjih letih pa bo po napovedih direktorja podjetja LjubaNadoha, prinesla tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. 

Odprtja novih prostorov so se udeležili podžupan Občine Postojna, gospod Andrej Berginc, predsednik uprave SID banke, mag. Sibil Svilan, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleš Cantarutti ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je ob tem izpostavil, da »je vsak gospodarski uspeh tudi uspeh okolja, v katerem je bil ustvarjen«. Pohvalil je trajnostno usmeritev podjetja Pet Pak in dodal, da je gre pri tem za strateško usmeritev podjetja že od njegovega začetka, ki je danes ena njegovih ključnih konkurenčnih prednosti. »Prehod slovenskega gospodarstva v bolj trajnostnega, kar je ena od strateških srednjeročnih usmeritev slovenskih razvojnih načrtov, bo zahteven proces, ki pa bo na koncu zagotovo pomenil dvig prepoznavnosti in ugleda, posledično pa tudi vrednosti našega znanja na globalnem trgu.« Minister je znova izpostavil tudi potrebo po odločnejši podpori države razvojnim načrtom, ki krepijo gospodarsko moč regij in lokalnih skupnosti: »Na srednji in dolgi rok bo Slovenija zmagovala samo, če bomo znali uskladiti razvoj v vseh regijah.«

PR: MGRT

Categories
Gospodarstvo

Podjetje Pet Pak d.o.o. in SID banka sta danes slavnostno odprla nov poslovno – proizvodni objekt v Postojni, s katerim bo podjetje podvojilo proizvodne kapacitete in je posledica 10 milijonskega dolgoročnega posojila SID banke

Pet Pak d.o.o. je vodilno malo podjetje na slovenskem trgu na področju izdelave izdelkov iz ekološko razgradljive PET plastike, ki se uporabljajo v kozmetični in prehrambni industriji. Zaradi prostorske stiske in povečanja proizvodnje so zgradili nove, sodobne poslovno-proizvodno-skladiščne prostore v Postojni. Za financiranje gradnje je podjetje Pet Pak pridobilo ugodno dolgoročno posojilo SID banke v višini 10 milijonov evrov, skoraj 1,9 milijona pa so zagotovili iz lastnih sredstev. 

SID banka je projekt financirala z lastnimi sredstvi, in sicer z dolgoročnim kreditom, s katerim izpolnjuje tudi nekaj svojih glavnih nalog – spodbujanje izvozno usmerjenih podjetij in okoljskih ter krožnih poslovnih modelov po kakršnem posluje podjetje Pet Pak, ki izvozi več kot 90 % svojih okolju prijaznih izdelkov. Pet Pak je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno v letu 2005 in posluje skladno s cilji evropske regulative EMAS, ki zajema skrb za okolje in nenehno izboljševanje tehnoloških postopkov. Podjetje z uporabo recikliranega materiala v celoti sledi načelom krožnega gospodarstva ob hkratni bistveno nižji rabi energije. Poleg rešitve prostorske stiske, centraliziranega skladišča in prihrankov energije, bo nov objekt pripomogel tudi k povečanju obsega proizvodnje, številu zaposlenih in povečanju dodane vrednosti na zaposlenega.  

Direktor podjetja Pet Pak d.o.o., Ljubo Nadoh: »Naš cilj je, da v Postojni najprej optimiziramo naše poslovanje, potem pa, da na tej lokaciji zgradimo tudi visoko regalno skladišče, ki bo avtomatizirano in bo močno izboljšalo naše poslovne procese od začetne točke – razvoja izdelka – do končne točke, ko ga odpremimo na pot h končnemu kupcu. Načrtujemo tudi vsaj 20 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Nove sodelavce pa bomo iskali predvsem v lokalnem okolju«.

Predsednik uprave SID banke, mag. Sibil Svilan je ob otvoritvi povedal: »SID banka je ena izmed prvih pobudnic koncepta trajnostnega in krožnega gospodarstva v Sloveniji že več kot desetletje nazaj in veseli smo, da bo nov objekt trajnostno pripomogel h konkurenčni rasti podjetja. Proizvodnja njihovih izdelkov je v skladu z evropsko strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki pravi, da pametna, inovativna in trajnostna industrija plastike, v kateri zasnova in proizvodnja v celoti upoštevata potrebe po ponovni uporabi, popravilu in recikliranju, prinašajo rast in nova delovna mesta ter pripomorejo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in znižujejo odvisnost od uvoza fosilnih goriv. SID banka tako s financiranjem takšnih projektov utrjuje svoje poslanstvo spodbujanja zelenega in krožnega gospodarstva za trajnostni razvoj Slovenije«. 

Ob obstoječi ponudbi kreditov na trgu namreč želi SID banka tudi s finančnimi instrumenti v sodelovanju skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pospešiti nujen prehod slovenskih podjetij v trajnostni razvoj. SID banka že več kot desetletje posveča posebno pozornost spodbujanju transformacije gospodarstva v bolj trajnostne in krožne oblike poslovanja, h kateri spodbuja tudi nov program financiranja Naložbe 3. Prav tako SID banka vgrajuje okoljske, družbene in korporativne oziroma t. i. ESG dejavnike v svoje postopke financiranja vseh razpoložljivih kreditov, ki jih je mogoče pridobiti neposredno preko njih. SID banka ima že dolgo oblikovan tudi sistem ocenjevanja 5-bilanc (finančne, surovinske, okoljske, energetske in inovacijske bilance), ki je zasnovan tako, da poda široko sliko tako o trajnostnih praksah v podjetju kot o tehnološki in kadrovski zmožnosti podjetja, tudi za prehod v poslovni model krožnega gospodarstva. 

###

SID banka je spodbujevalna, razvojna in izvozna banka v 100-odstotni lasti države, katere ključna naloga je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja. V skladu z zakonodajo z opravljanjem finančnih storitev podpira ekonomske, strukturne, socialne in druge politike ter deluje v smeri dolgoročnih družbenih koristi. Produkti SID banke učinkovito dopolnjujejo ponudbo komercialnih poslovnih bank ter tako odpravljajo tržne pomanjkljivosti, ki nastanejo, kadar na trgu ni zadostne oziroma ustrezne ponudbe finančnih in zavarovalnih storitev zasebnega sektorja (zlasti na področjih razvoja konkurenčnega gospodarstva, razvoja družbe znanja in inovativnega podjetništva, razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje ter regionalnega in družbenega razvoja). SID banka lahko zagotavlja cene pod »tržnimi« oziroma referenčnimi obrestnimi merami, ki jih objavlja Evropska komisija. Dovoljene državne pomoči podjetjem so pri programih SID banke opredeljene kot ugodnosti, ki izhajajo iz možnosti koriščenja nižjih obrestnih mer, kot bi jih za isto transakcijo ponujali morebitni poslovni finančni posredniki. 

PR: Sid Banka

Categories
Gospodarstvo

ZAVAROVALI POBOČJE NAD STANOVANJSKIMI OBJEKTI  NA PLAVŽU V  ŽELEZNIKIH

Ljubljana, 16. 7. 2021- V  Železnikih so pred kratkim končali sanacijo brežine nad naseljem Na plavžu, kjer so se soočali s proženjem kamnitega materiala. Vrednost celotne investicije je znašala  657 tisoč evrov (z DDV), od tega je  533 tisoč evrov sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), razliko  pa je zagotovila občina Železniki. 

Izvedeni so bili nujni zavarovalni ukrepi prve prioritete, kar predstavlja približno polovico vseh načrtovanih ukrepov.  Z izvedbo ukrepov se je zagotovilo osnovno varovanje najbolj ogroženih hiš Na Plavžu, in sicer s od štiri do pet metrov visokimi podajno-lovilnimi ograjami v skupni dolžini 414 metrov. MOP je  sredstva zagotovil v okviru Programa nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal srednjega in manjšega obsega za leti 2020 in 2021.

PR: MOP

Categories
Gospodarstvo

GZS predlaga vključitev dnevnih delovnih migrantov med izjeme po novem Odloku o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 ali daljše prehodno obdobje za uveljavitev spremembe za to kategorijo zaposlenih

Ljubljana, 15. 7. 2021 –Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predlaga vključitev dnevnih delovnih migrantov med izjeme v Odloku o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, ki se začne uporabljati z današnjim dnem, oziroma zamik veljavnosti določil odloka zanje na 15. avgust 2021.

Gospodarska zbornica Slovenije je včeraj dopoldne na ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa naslovila pismo, s katerim je Vlado Republike Slovenije pozvala, da se v Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 dodajo izjeme za dejavnost transporta in za dnevne delovne migrante. Tranzit in mednarodni transport sta bila včeraj naknadno že vključena med izjeme, za katere se pri vstopu v Slovenijo ne zahteva pogoj PCT.

Velika težava za gospodarstvo tako ostajajo delovni migranti, ki so zaposleni pri delodajalcih v Sloveniji in dnevno prehajajo mejo zaradi prihoda na delo. S strani velikih proizvodnih podjetij v obmejnih regijah dnevno prejemamo številne pozive, da je tej zahtevi z vidika organizacije delovnega procesa nemogoče zadostiti. Takšna zahteva pomeni organizacijo testiranj trikrat na teden, kar je zelo težko uskladiti tudi z lokalnimi zdravstvenimi domovi. Nova zaostritev čez noč skoraj onemogoči delo čezmejnih delavcev pri njihovih delodajalcih v Sloveniji. Podjetja te delavce nujno rabijo, saj lahko le tako organizirajo proizvodni proces in zadostijo rokom, s katerimi so zavezani kupcem.

V določenih podjetjih je delež zaposlenih, ki dnevno prehajajo mejo s Hrvaško, tudi 30 %, velik delež pa predstavljajo tudi zaposleni iz Bosne in Hercegovine. Ti delavci so zaposleni predvsem na delovnih mestih v proizvodnji, zato pri njih ni mogoče organizirati dela od doma. Nastopila bo težava z zagotavljanjem delovnih izmen v proizvodnji, kar bo lahko zmanjšalo obseg dela in povzročilo zamude. Velike težave bodo nastopile tudi pri agencijah za zagotavljanje delovne sile, ki imajo zaposlenih več tisoč delavcev iz Hrvaške ter iz Bosne in Hercegovine.

Gospodarska zbornica Slovenije tako podaja dva alternativna predloga, in sicer:

  • da se tudi za delovne migrante določi daljše prehodno obdobje za uveljavitev spremembe, kot je bilo to določeno za tranzit in mednarodni promet (do 15. avgusta 2021) ali
  • da se v Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 doda izjema za dnevne delovne migrante na način, da se tej kategoriji oseb dovoli v vstop v Slovenijo brez napotitve v karanteno, če imajo dokazilo o negativnem testu na virus SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi, ki ni starejši od 7 dni (po vzoru Avstrije).

V Avstriji je za dnevne migrante (delavce, šolarje, študente) obvezna predložitev dokazila o negativnem testu/cepljenju/prebolelosti. Veljavnost negativnega testa je v tem primeru 7 dni. Interpretacija rednih delovnih migrantov je v AT zelo široka[1].

Razumemo, da je zaradi vnovičnega porasta okužb in pojava novega, agresivnejšega seva novega koronavirusa potrebno ravnati kar se da previdno in zaščitno ter sprejemati odločitve z namenom zajezitve širjenja virusa, a doslej v Sloveniji ni bilo zaznati, da bi bili vir okužb v delovnih okoljih delavci iz tujine. Prav tako ni bilo zaznano, da bi bili delavci iz tujine vzrok za pojav novih okužb.

Delavci s prebivališčem v Sloveniji v določenih storitvenih dejavnostih lahko delo opravljajo pod pogojem PCT, pri čemer se na prisotnost virusa SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi testirajo enkrat tedensko. Enak pogoj – testiranje s hitrim antigenskim testom enkrat tedensko – je v Sloveniji veljal tudi v času, ko je bila v državi razglašena epidemija. Tako menimo, da zahteva po testiranju delavcev migrantov na 48 ur ni sorazmeren ukrep. Dejstvo je, da bo kljub vsem prizadevanjem za čim višjo stopnjo precepljenosti zaposlenih vedno obstajala določena skupina ljudi, pri katerih zaradi zdravstvenih razlogov cepljenje ni priporočljivo oz. jim je celo odsvetovano.

[1]https://www.sgz.at/covid-19/sl/nadzor-na-meji-med-avstrijo-in-slovenijo

PR: GZS