Categories
Gospodarstvo

Ugotovitve KPK: Izjava mag. Aleša Cantaruttija

“Glede na ugotovitve KPK lahko izjavim, da sem takrat ravnal po svoji vesti, z najboljšimi nameni in v želji, da bi Zavodu blagovnih rezerv ob izbruhu epidemije covida-19 čimprej zagotovili potrebno zaščitno opremo za Sloveniji. Če bi bil danes postavljen v tak položaj, bi ravnal enako.

Na MGRT, tudi osebno, sem prejemal klice iz slovenskih bolnišnic, naj zagotovimo dodatne količine kisikovih enot, ki jih bodo potrebovale ob morebitnem zaostrovanju razmer. Zavod blagovnih rezerv je bil takrat že brez direktorja, gospoda Toneta Zakrajška, ki je zbolel za covidom. Zavod je bil zelo neodziven, saj se je znašel pred izjemno zahtevno nalogo zagotovitve zaščitne medicinske opreme, kar ni njegovo osnovno poslanstvo, in predvsem z nesposobnim namestnikom direktorja.

Ne zanikam, da sem na Zavod ENKRAT poklical in poslal nekaj mailov ter jih prosil, naj vendarle poskrbijo za »papirologijo« glede pogodbe z dobaviteljem kisikovih enot, slovenskim podjetjem Medicop. Niti slučajno ni bil moj namen favoriziranje posameznega podjetja, dejstvo pa je, da je kisikove enote v tistem trenutku ponujal le Medicop.

Vojne razmere na globalnem trgu medicinske opreme so botrovale hitremu odzivanju in prepričan sem, da sem storil samo tisto, kar bi vsak normalen človek, ki mu ni vseeno za Slovenijo in bi se znašel na mojem mestu. Žal že dolgo ugotavljam, da bi bilo zame bolje, če bi se zaprl v pisarno in izklopil telefon.

Spoštujem KPK kot institucijo, niti slučajno pa se ne strinjam z očitanimi obtožbami o preseganju pooblastil, saj menim, da Komisija ni upoštevala vseh razmer, v katerih smo na MGRT takrat delovali in sprejemali odločitve.”

Categories
Gospodarstvo

REŠEVALCI PREMOGOVNIKA VELENJE NA 45. SREČANJU RUDARSKIH REŠEVALNIH ENOT SLOVENIJE (SRESS) V IDRIJI

(Velenje, 21. 10. 2021) – Člani Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje so se 8. oktobra letos udeležili 45. Srečanja rudarskih reševalnih enot Slovenije, ki je tokrat potekalo v Idriji. Srečanje rudarskih reševalnih enot Slovenije poteka vsako leto v organizaciji enega izmed podjetji z rudarsko dejavnostjo – podzemnim pridobivanjem mineralne surovine. Z začetkom zapiranja rudnikov konec devetdesetih let minulega stoletja so se srečanja omejila na strokovni posvet in skupno reševalno vajo rudarskih jamskih reševalcev. Letošnje srečanje je organiziral Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg Idrija).

Predpostavka tokratne skupne vaje enot rudarskih reševalcev »SRRES Idrija 2021 – Vaja POTRES« je bil močnejši potres na območju idrijskega preloma z epicentrom na območju Idrije, ki je med drugim prekinil delovanje ventilatorske postaje Inzaghi ter poškodoval električno napeljavo in povzročil zrušek v jamskem muzeju Antonijev rov. V reševalni vaji so sodelovale ekipe rudarskih reševalcev Premogovnika Velenje, CUDHg Idrija, Rudnika Trbovlje Hrastnik, Petrol Geo Lendava in Rudnika Žirovski vrh ter Enota reševalnih psov Tolmin. Izvedbo vaje so na posameznih deloviščih ocenjevali rudarski inšpektorji Inšpekcije za energetiko in rudarstvo ter ekipa Nujne medicinske pomoči ZD Idrija.

Na strokovnem posvetu z delovnim naslovom »Rudarstvo, varnost, zaščita in reševanje«, ki je potekal pred vajo, je bilo predstavljenih sedem strokovnih referatov. Namen posveta je predstavitev novosti na področju reševanja ter varnosti in zdravja pri delu nadzorno-tehničnemu kadru rudarskih podjetij in vseh, ki v okviru svojih aktivnosti izvajajo rudarsko dejavnost. Predstavljenih je bilo sedem strokovnih referatov, ki so zbrani tudi v zborniku referatov strokovnega posveta.

Za Premogovnik Velenje sta Gregor Uranjek, vodja Proizvodnega kontrolinga, in Ivan Pohorec, vodja Proizvodnega področja in glavni tehnični vodja v Premogovniku Velenje, pripravila in predstavila referat z naslovom »Sanacija požara in reševanje odkopne opreme v demontažni komori odkopa CD3/J v Jami Preloge«. Uspešno reševanje navedene odkopne opreme je v prvi vrsti omogočila usposobljenost in številčnost Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje, ki poleg reševanja poškodovancev in gašenja v jami, obvladuje tudi najrazličnejša rudarska dela v zaplinjeni atmosferi z nameščenimi reševalnimi aparati. Navedena ugotovitev je bila tudi poglavitni zaključek premogovniškega referata.

»Rudarska reševalna služba Premogovnika Velenje, v okviru katere sta organizirani jamska reševalna četa in reševalna postaja, organizira in izvaja reševanje ob morebitnih nezgodah, izvaja vse potrebne aktivnosti na ogroženih območjih ter zagotavlja prvo pomoč ponesrečenim v jami. V Rudarski reševalni četi je danes 95 članov, od tega 78 aktivnih reševalcev, usposobljenih za delo z izolacijskim dihalnim aparatom. Člani imajo ustrezna znanja, so usposobljeni za delo v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči, zato so povezani tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. Za izobraževanje reševalcev je dobro poskrbljeno, saj zanje organiziramo različna strokovna predavanja in usposabljanja s področja nudenja prve pomoči – pri tem sodelujemo z zdravniki, preverjamo znanje nameščanja reševalnih aparatov, izvajamo fizično testiranje oz. t. i. Cooperjev test ter testiranje v dimni komori. Zanje organiziramo tudi reševalne vaje v jami in v požarnem rovu,« je povedal Ivan Pohorec,ki je tudi vodja Rudarske reševalne službe v Premogovniku Velenje.

PR: PV

Categories
Gospodarstvo

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Z UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE ENERGETSKE REVŠČINE

Ljubljana, 21. 10. 2021 – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo v obdobju 2021-2023 za zmanjševanje energetske revščine namenilo 266.000 evrov. V Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe je v letu 2021 za ukrepe za zmanjševanje energetske revščine namenjenih 90.000 evrov, v letih 2022 in 2023 pa po 88.000 evrov.

Ukrepi za zmanjševanje energetske revščine občanov (ZERO) so namenjeni vsem socialno šibkim občanom, ki so upravičeni do redne in/ali izredne denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka. Občani se za brezplačni obisk energetskega svetovalca mreže Ensvet na domu prijavijo pri strokovnem delavcu na Centru za socialno delo, kjer na letaku ZERO izpolnijo prijavnico, ali pa se na enak način sami prijavijo, saj letak s prijavnico lahko dobijo na spletni strani Eko sklada in pri mnogih humanitarnih organizacijah in društvih. Poleg izpolnjene prijavnice morajo na Eko sklad poslati še kopijo odločbe Centra za socialno delo (po navadni ali po e-pošti), s katero dokazujejo upravičenost do obiska in paketa na dan izpolnitve prijavnice. Energetski svetovalec mreže Ensvet, ki deluje v okviru Eko sklada, opravi določene meritve v gospodinjstvu in preveri porabo energentov in vode po računih za leto nazaj, kar je osnova za pisno poročilo in informacije o potrebnih spremembah za učinkovitejšo rabo energije.

Iz sredstev Sklada za podnebne spremembe se poleg stroška dela energetskega svetovalca mreže Ensvet financira tudi nakup paketa enostavnih naprav in materialov za zmanjšanje rabe energije in vode, in sicer led-sijalke, podaljški za električno energijo s stikalom za izklop, varčevalni nastavki za vodovodno pipo in tuš, tesnila za okna, odsevne folije za radiatorje.

PR: MOP

Categories
Gospodarstvo

Kaj prinaša nov predlog Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora in komentar

Na Gospodarski zbornici Slovenije je v organizaciji Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala potekala predstavitev osnutka Gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora, ki se nahajata v parlamentarni obravnavi. Zakon so predstavljali minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, državni sekretar ministrstva za okolje in prostor Robert Rožac s strokovnim sodelavcem pri vsebinski pripravi zakona Sašom Galonjo ter direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala mag. Gregor Ficko.

Gradbena zakonodaja je z vidika posegov v okolje in prostor ena osrednjih in najpomembnejših regulativnih ureditev. Gradbeni zakon neposredno zadeva najširši krog prebivalcev skozi individualno stanovanjsko gradnjo, gospodarske vlagatelje in naložbe javnega sektorja, pa tudi gradbeno stroko, izdajatelje gradbenih dovoljenj in inšpektorje. V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da so sedanji postopki preobsežni in zamudni, zaradi česar je načrtovanje projektov oteženo z vseh vidikov (časovno, procesno in stroškovno), zato je trenutno veljavni gradbeni zakon potreboval prevetritev.

Ključne spremembe, ki jih prinaša nov zakon o urejanju prostora, bodo uveljavljene na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, in sicer vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja.

Novi zakon prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokam, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi  vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte.

Na predstavitvi, ki je potekala v živo in preko spleta, je sodelovalo preko 250 udeležencev.PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

Rok Plankelj novi direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice

Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) je na zadnji seji za novega direktorja zbornice imenoval Roka Planklja, diplomiranega ekonomista z vodstvenimi izkušnjami v prodaji in marketingu. Plankelj bo začel opravljati direktorsko funkcijo 1. novembra z mandatno dobo pet let. 

ZBORNICA USTREZNO POZICIONIRANA IN FINANČNO STABILNA 

Dosedanji direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik zaključuje z opravljanjem funkcije po 14 letih in pol. V vsem tem obdobju je vodil zbornico pogodbeno, ker je tudi podjetnik, zdaj pa je ob začetku prestrukturiranja SAŠA regije napočil čas, da SŠGZ dobi direktorja za polni delovni čas, saj se bo obseg aktivnosti bistveno povečal. Upravni odbor je njegovo delo ocenil kot odlično, saj se je zbornica v tem času ustrezno pozicionirala v poslovnem okolju, okrepila članstvo in dosegla stabilno finančno poslovanje. 

IZKUŠEN VODJA ZA ZELENO TRANZICIJO IN DIGITALIZACIJO  

Rok Plankelj je vodja z 20 leti delovnih izkušenj v vodilnem podjetju v Sloveniji na področju telekomunikacij, na področju športa in na samostojni podjetniški poti. Je izkušen povezovalec projektnih ekip in dobro deluje v timskem okolju. Prihaja iz Velenja, zato tekoče spremlja aktualne trende v okolju, v katerem živi in deluje. S pridobljenim teoretičnim in praktičnim znanjem ter strokovnimi kompetencami je po mnenju upravnega odbora SŠGZ ustrezna kadrovska rešitev za vodenje zbornice v ključnem obdobju zelene tranzicije in digitalizacije regije SAŠA. 

PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

Gospodarstveniki z ministrom Vizjakom o gradbeni zakonodaji

Ljubljana, 20. oktober 2021 – Gradbena zakonodaja je z vidika posegov v okolje in prostor ena osrednjih in najpomembnejših regulativnih ureditev, so se strinjali udeleženci današnjega posveta, na katerem so predstavniki ministrstva in direktor GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) predstavili osnutka Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, ki se nahajata v parlamentarni obravnavi. Dogodek je organizirala GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala.

Osnutka Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, ki se nahajata v parlamentarni obravnavi, so predstavljali minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, državni sekretar ministrstva za okolje in prostor Robert Rožac s strokovnim sodelavcem pri vsebinski pripravi zakona Sašom Galonjo ter direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala mag. Gregor Ficko.

Gradbeni zakon neposredno zadeva najširši krog prebivalcev skozi individualno stanovanjsko gradnjo, gospodarske vlagatelje in naložbe javnega sektorja, pa tudi gradbeno stroko, izdajatelje gradbenih dovoljenj in inšpektorje. V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da so sedanji postopki preobsežni in zamudni, zaradi česar je načrtovanje projektov oteženo z vseh vidikov (časovno, procesno in stroškovno). Zato je trenutno veljavni gradbeni zakon potreboval prevetritev.

Ključne spremembe, ki jih prinaša nov Zakon o urejanju prostora, bodo uveljavljene na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, in sicer vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja. Novi zakon prinaša projektni pristop pri sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte.

Na predstavitvi, ki je potekala v živo in preko spleta, je sodelovalo preko 250 udeležencev. 

PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

Slovenski podjetniški sklad objavil nov vavčer

Slovenski podjetniški sklad je dodatno objavil še en nov javni pozivi za vavčerje iz sredstev REACT EU. Podjetjem je tako dodatno na voljo še Vavčer za pridobitev certifikatov.

Namen vavčerja je spodbuditi podjetja k pridobitvi certifikatov oziroma pridobitvi novih sistemov vodenja, proizvodov, procesov, storitev in vzdrževanja certifikatov za sisteme vodenja, proizvodov, procesov in storitev, s čemer se bo povečala njihova konkurenčnost, možnost širitve na tuje trge, dvig kakovosti poslovanja oz. izdelkov in dodana vrednost oz. prihodki od prodaje. Najmanjša spodbuda znaša 1.000,00 evrov, največja pa 9.999,99 evrov.

Več podrobnosti o vavčerjih je objavljenih na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada.

Podrobnosti o javnem pozivu za vavčer za pridobitev certifikatov najdete tukaj

PR: MGRT

Categories
Gospodarstvo

Kako izboljšati oskrbo slovenske lesne industrije s hlodovino?

V torek, 19. 10. 2021 je v Sevnici potekala otvoritev razstave Čar lesa s spremljevalnim tematskim pogovorom med ključnimi deležniki o tem kako izboljšati oskrbo s hlodovino. Sevnica je zadnja postanka potujoče, vseslovenske razstave Čar lesa v letošnjem letu. Na dogodku so izpostavili tematiko zagotavljanja učinkovite oskrbo z lesno surovino, predvsem za tiste, ki les predelujejo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Leseni izdelki.
Leseni izdelki. | Avtor Mitja Špes1 / 2

Otvoritev razstave se je v Lutrovski kleti pričela z uvodnimi nagovori predstavnikov različnih institucij.

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je izpostavil problem prevelike odvisnosti od multinacionalk in perečo okoljsko krizo. »Rešitev je ponovna industrializacija EU in tudi Slovenije, ki bo temeljila na lokalnih virih. In tukaj se Sloveniji ponuja idealna priložnost s predelavo lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo,« je dejal. Na direktoratu zato na različne načine spodbujajo investitorje in povečanje domače predelave in porabe lesa, vključno z razpisi, usposabljanji, promocijo in podporo pri internacionalizaciji podjetij.

Dr. Tomaž Kostanjevec, direktor javne agencije SPIRIT Slovenija je nato opisal aktivnosti, ki jih agencija izvaja za promocijo lesa in za krepitev zavedanja o lesu. Poudaril je pomembno vlogo razstav Čar lesa, saj so vsi razstavljeni izdelki iz slovenskega lesa in tako tudi mlajše generacije odkrivajo bogata tradicionalna znanja obdelave in oblikovanja lesa.  

Prisotne je nagovoril Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica, ki je podal nekaj podatkov o Sevnici, o zgodovini mesta in njeni povezanosti z lesom. »Sevnica je zaznamovana z lesom«, je dejal. Izpostavil je Stilles, največje lesno predelovalno podjetje ter opozoril, da je primanjkljaj v gozdno-lesni verigi predvsem pri žagah.

Boris Bogovič iz Zavoda za gozdove Slovenije je spregovoril o veliki rastiščni pestrosti na tem območju. Povedal je, da bogato rastišče omogoča rast različnih vrst dreves in da so lepi leseni izdelki motiv gozdarjem za dobro delo z gozdovi.

Na koncu je dr. Milan Šernek, profesor na oddelku za lesarstvo iz Biotehniške fakultete povedal nekaj besed vlogi izobraževanja na področju lesarstva in o spremembah, ki jih prinaša digitalizacija in robotizacija proizvodnje. Posledično se v lesarstvu potrebuje ustrezen kader, strokovnjaki, ki do potankosti poznajo les, oblikovanje in gospodarjenje z lesnimi izdelki: »Samo tisti s široko paleto znanj, podkrepljeni s teoretičnim znanjem, bodo znali odgovoriti na vse te izzive«.

Po uradni otvoritvi in ogledu razstave je na gradu Sevnica sledil tematski pogovor na temo oskrbe lesne industrije s hlodovino, na kateri so sodelovali dr. Milan Šernek, profesor na Oddelku za lesarstvo iz BF, mag. Robert Tomazin, direktor podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o., mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, Tomaž Remic iz Sektorja za gozdarstvo, MKGP, Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na MGRT, Igor Milavec iz Združenja lesne in pohištvene industrije GZS ter Alojz Tuhtar iz OZS.

Glavna tema razprave je bila kako zagotoviti učinkovito oskrbo domačih predelovalcev z lesno surovino. Sodelujoči so izpostavili različne dejavnike, ki vplivajo na to, od obnašanja potrošnika do količine poseka in izvoza. Strinjali so se, da bi morali domači predelovalci, predvsem tisti ki ustvarjajo višjo dodano vrednosti, imeti prednost pri oskrbi ter da je še veliko neizkoriščenega potenciala na področju zasebnih lastnikov gozdov, ki trenutno zaostajajo pri poseku; pri tem se digitalizacija, nove tehnologije ki so bližje mlajšim generacijam, ponuja kot ena izmed rešitev. Predstavnika tako GZS kot OZS, Igor Milavec in Alojz Tuhtar, pa sta poudarila nujnost vzpostavitve proizvodnje ivernih plošč, takšnih materialov namreč kljub velikim količinam primerne surovine primanjkuje, z domačo proizvodnjo pa bi se zmanjšala odvisnost od tujih korporacij. 

Razstava Čar lesa bo v Sevnici v Lutrovski kleti na ogled še do 2. novembra 2021.

Pred tem je bila razstava postavljena še v Mariboru, Slovenj Gradcu, Ljubljani, Arboretumu Volčji Potok, Kopru, Murski Soboti, Pivki in Celju.

PR: MGRT

Categories
Gospodarstvo

Kartica DKV CARD za cestninski sistem e-Toll na Poljskem je aktivirana

Kartica DKV CARD za cestninski sistem e-Toll na Poljskem je aktivirana. (Fotografija: DKV Mobility)

DKV Mobility strankam na Poljskem nudi večjo prilagodljivost pri prehodu z viaTOLL na e-TOLL.

Ratingen, 4. 10. 2021 Od 1. oktobra 2021 je na Poljskem sistem viaTOLL nadomestil e -TOLL – cestninska rešitev, ki temelji na tehnologiji satelitskega določanja položaja. Za lažji prehod lahko stranke DKV Mobility zdaj svojo kartico DKV CARD uporabijo tudi za plačilo pristojbine za e-TOLL. Kartico DKV CARD lahko uporabljate tako na portalu e-TOLL Portal / e-TOLL APP kot na prodajnih mestih. Kot stranka se morate samo registrirati v sistemu e-TOLL in z njim povezati svojo kartico DKV CARD. Nato lahko izbirate med predplačniško rešitvijo za polnjenje določenega zneska ali naknadnim plačilom.

»Prednostna naloga DKV Mobility je ta, da so naše stranke dobro opremljene za nov cestninski sistem na Poljskem in da ne prihaja do motenj v njihovem poslovanju. Poleg kartice DKV CARD vam z našo kartico DKV BOX EUROPE nudimo še eno možnost obračunavanja in jo naše stranke z napravo Box že uporabljajo za cestninski sistem e-TOLL. Zdaj lahko vse naše stranke cestninskega sistema e-TOLL z uporabo obeh metod cestnino obračunajo na enostaven način« pravi Jérôme Lejeune, generalni direktor Toll pri DKV Mobility.

Več informacij je na voljo na https://www.dkv-mobility.com/en/toll/toll-services-by-country/poland/


PR: DKV 

Categories
Gospodarstvo

Nadomestno vozilo iz naslova avtomobilske odgovornosti je dolžna zagotoviti zavarovalnica

Ljubljana, 20. oktober 2021 – Pooblaščene servisne delavnice se vse pogosteje soočajo s tem, da skušajo v primeru prometnih nesreč zavarovalnice obveznost zagotavljanja nadomestnega vozila iz avtomobilske odgovornosti (AO) povzročitelja nesreče prevaliti na servisno delavnico. Sekcija pooblaščenih trgovcev in serviserjev pri GZS – Podjetniško trgovski zbornici je v zvezi s tem pridobila pravni mnenji odvetniške družbe ter Agencije za zavarovalni nadzor in pregledala sodno prakso. Ta je jasna. Oškodovanec, ki uveljavlja kritje stroškov iz zavarovanja AO, lahko zahteva povrnitev stroškov nadomestnega vozila ali najema enakovrednega vozila z odškodninskim zahtevkom zavarovalnici.

Člani Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev pri GZS – Podjetniško trgovski zbornici se pri delu pogosto soočajo z zahtevami strank, da jim brezplačno zagotovijo nadomestna vozila za čas popravila vozil, ki so bila poškodovana v prometni nesreči. V primerih, ko skušajo oškodovanci nadomestno vozilo pridobiti na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) povzročitelja nesreče, njihove zahtevke cenilci pogosto odslovijo z napotilom, da naj nadomestno vozilo zagotovi servis. Zato je sekcija pridobila pravni mnenji odvetniške družbe in Agencije za zavarovalni nadzor.

Ugotavlja, da sta sodna praksa in pravna teorija nedvoumni. Oškodovanec, ki uveljavlja kritje stroškov nadomestnega vozila iz zavarovanj AO, lahko zahteva povrnitev škode tudi iz naslova, ker svojega vozila ne more uporabljati, dokler je to na popravilu oziroma dokler si ne zagotovi drugega vozila. Oškodovanec lahko začasni izpad uporabe premosti z najemom enakovrednega vozila, povrnitev stroškov zanj pa lahko zahteva z odškodninskim zahtevkom.

Zavarovalnice verjamejo, da se zavarovanec, ki od njih na podlagi obveznega zavarovanja povzročitelja škode zahteva nadomestno vozilo ali plačilo stroškov najema, ne bo spuščal v spor z zavarovalnico, saj bodisi nima potrebnega znanja, ali pa bi v pogovorih z zavarovalnico za dosego svojih pravic potreboval celo pravnega zastopnika. Da je takšna praksa zavarovalnic neprimerna, že dolgo opozarjajo številni pravniki ter tudi sodna praksa.

Nesporno je, da ima oškodovanec pravico do najema nadomestnega vozila iz zavarovanja AO, ki je enakovredno njegovemu. Priporočljivo je, da ta pridobi vsaj dve ponudbi za najem primerljivega nadomestnega vozila, ter da se z vidika ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarja ter varčnostjo odloči celo za najem vozila, ki je ene stopnje nižjega cenovnega razreda. Pravica do najema nadomestnega vozila zajema obdobje, ki je potrebno za popravilo ali nakup drugega vozila. Skladno z nemško sodno prakso se v primeru nakupa drugega vozila priznava do tri tedenski najem, kar bi bila lahko uporabljiva praksa tudi v Sloveniji.

Pomembno je, da se oškodovanec zaveda tudi, da mu v primeru, če se ne odloči za najem nadomestnega vozila, pripada abstraktna odškodnina za neuporabo poškodovanega vozila. V praksi to pomeni, da v kolikor oškodovanec namesto najema npr. hodi peš, uporablja kolo, javni prevoz ali si vozilo izposodi pri sorodniku, zavarovalnica ni upravičena zavrniti morebitnega abstraktnega (ali t. i. pavšalnega) zahtevka za odškodnino. Slovenska sodna praksa še ni razvila meril o omejitvi trajanja najema, v nemški sodni praksi pa se ta pripozna v približni višini 30 % cene najema enakovrednega nadomestnega vozila.

Oškodovanci se morajo zavedati pravic, ki jih imajo in vztrajati pri njihovem uveljavljanju pri zavarovalnici, kjer je vozilo obvezno zavarovano, in ne pri izvajalcu servisne storitve.

PR: GZS