Categories
Gospodarstvo

Skupščina evropskih MSP v Portorožu

17. november 2021 – Ob robu EU SME Assembly, ki se ga v teh dneh v Portorožu udeležujejo odločevalci za MSP politike na ravni EU, sta se včeraj generalni direktor GZS Aleš Cantarutti in gospodarski minister Zdravko Počivalšek sestala s predsednikom Eurochambres Christophom Leitlom in glavnim izvršnim direktorjem Eurochambres Benom Buttersom. Sogovorniki so se strinjali, da so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mala in srednje velika podjetja, dostop do finančnih virov, odsotnost kakovostnega dualnega izobraževanja in vajeništva ter pomanjkanje kadrov z ustreznimi znanji. Izpostavili so, da morajo MSP okrepiti svojo usmerjenost v krožno gospodarstvo, zelene tehnologije in digitalizacijo.

Postopno okrevanje evropskega gospodarstva in prehod v trajnostno gospodarstvo sta v središču pozornosti letošnje skupščine evropskih malih in srednje velikih evropskih podjetij (MSP), ki se danes zaključuje v Portorožu.

Med drugim so bili predstavljeni izsledki ankete Eurochambres 2022 (EES 2022) med skoraj 52.000 podjetji (90 % MSP) po vsej Evropi, ki kažejo, da se optimizem in zaupanje med podjetniki povečujeta. Ob tem podjetja izražajo zaskrbljenost zlasti nad pomanjkanjem cenovno ugodnega dostopa do energije in surovin, pomanjkanjem kvalificiranih delavcev in naraščajočimi stroški dela. Na vprašanje o vplivu pandemije na poslovanje v prihodnjem letu izpostavljajo izzive, povezane z motnjami v dobavnih verigah in temeljne spremembe v vedenju potrošnikov. Pomen teh izzivov bo v veliki meri odvisen od tega, kako hitro in učinkovito bodo oblikovalci politik na ravni EU in nacionalni ravni podprli tiste dejavnosti, ki po dveh zahtevnih letih še niso dosegle predkrizne ravni poslovanja.

Vlaganja v zelene tehnologije in digitalizacijo so ključna za nadaljnjo gospodarsko rast in razvoj, hkrati pa ponujajo tudi številne poslovne priložnosti v zasebnem sektorju. MSP potrebujejo njim prilagojene in jasne politike energetskega prehoda, ki spodbujajo naložbe v obnovljivo in nizkoogljično energijo ter tehnologije, temelječe na vodiku. S tem povezani načrti za uvedbo obveznega skrbnega pregleda podjetij bi morali zagotoviti, da ta obveznost ne bi povzročala oz. ustvarjala dodatnih bremen za MSP, zlasti tista, ki so del zapletenih dobavnih verig.

COVID-19 je digitalni prehod še pospešil. MSP, ki sicer v svoje poslovanje vedno bolj vključujejo nove digitalne prakse in orodja, bodo pri izkoriščanju polnega digitalnega potenciala potrebovala tudi pomoč in podporo. Ključna elementa dvojnega prehoda sta zagotavljanje finančnih sredstev in investicije. Eurochambres opozarja, da morajo biti mala in srednje velika podjetja v središču pozornosti  nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Razviti je potrebno tudi ekosistem evropskih kapitalskih trgov, da bi spodbujali in razpršili dostop malih in inovativnih podjetij do financiranja na kapitalskih trgih, kot na primer s pomočjo lastniškega kapitala in drugimi finančnimi instrumenti.

Bistvenega pomena za trajnostno okrevanje Evrope je tudi enostaven dostop do mednarodnih tržišč. Trenutno zgolj vsako četrto evropsko malo in srednje veliko podjetje posluje na širšem evropskem trgu. MSP izpostavljajo tudi številne administrativne ovire, ki jim otežujejo poslovanje. EU bi zato morala vzpostaviti tesnejše povezave z globalnimi centri rasti in se osredotočiti na trgovinske ukrepe, ki prinašajo koristi MSP-jem.

V Sloveniji sodi večina od 200.000 registriranih podjetij med MSP, ki imajo do 250 zaposlenih. Z vidika dodane vrednosti ta podjetja v Sloveniji ustvarjajo dve tretjini dodane vrednosti ter zaposlujejo do tri četrtine vseh oseb v zasebnem sektorju. Zaradi majhnosti slovenske ekonomije je pomen MSP v Sloveniji večji kot v povprečju v Evropi, kar pomeni tudi večji izziv za prodor teh podjetij na tuje trge.

Eurochambres, združenje evropskih zbornic, zastopa prek 20 mio podjetij po Evropi. 93 % teh podjetij sodi med MSP. Gospodarska zbornica Slovenije je članica Eurochambres od leta 1992.

PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

Projekt POLET: Spodbujanje medgeneracijske solidarnosti

POLET

Prebivalstvo se povsod stara, zato je vprašanje, kako vključevati starejše in poskrbeti za njihovo aktivno sodelovanje v družbi, tudi na delovnih mestih, pomembna prednostna naloga. A za celovito vključenost starejših moramo najprej odpraviti starostno stigmatizacijo in diskriminacijo. Ključni korak pri spopadanju s tem izzivom je lahko spodbujanje medgeneracijske solidarnosti.

Starizma še zdaleč nismo odpravili in predstavlja resno oviro za polno sodelovanje starejših v družbi. Med učinkovitimi orodji, s katerimi se lahko uspešno spopademo s starostno diskriminacijo, strokovnjaki izpostavljajo združevanje različnih generacij na enem mestu. Dober primer je večgeneracijsko delovno okolje, ki posameznikom različnih starostnih skupin omogoča, da se bolje spoznajo, se učijo drug od drugega in sodelujejo pri opravljanju vsakodnevnih delovnih nalog. Različne generacije se lahko med seboj dobro dopolnjujejo, si pomagajo na področjih, kjer nimajo dovolj znanja in izkušenj ali pa jih iz drugih razlogov ne zmorejo tako dobro opravljati kot predstavniki druge generacije.

Tudi solidarnost prinaša gospodarske koristi

Spodbujanje redne interakcije in sodelovanja med različnimi generacijami v delovnem okolju lahko učinkovito pomaga pri razbijanju stereotipov in predsodkov ter povečuje razumevanje drugih generacij in zavedanje o raznolikosti znotraj posameznih starostnih skupin. Medgeneracijska solidarnost je lahko hkrati tudi odličen odgovor na nekatere sodobne poslovne izzive, ki postajajo vse kompleksnejši in težje rešljivi. Z učinkovitim sodelovanjem in dopolnjevanjem različnih generacij lahko namreč kar najbolje izkoristimo vse, kar lahko prispevajo posamezni člani tima ne glede na njihovo starost. Na takšen način medgeneracijska solidarnost prinaša resnične gospodarske in družbene koristi za vse.

Odpravljanje kulture zgodnjega upokojevanja

Spodbujanje starostno raznolikih delovnih okolij je del prizadevanj za podaljševanje delovne dobe. Ta prizadevanja bodo učinkovitejša, če si bodo ljudje želeli delati dlje in ne, če bodo v to prisiljeni. S spodbujanjem sodelovanja in solidarnosti med različnimi starostnimi skupinami bomo storili veliko za spreminjanje odnosa do starejših in za ozaveščanje, da ti niso družbeni presežek. Starejši zaposleni imajo pomembne edinstvene lastnosti in številne sposobnosti, a da bodo izbrali kasnejše upokojevanje, moramo raziskati ustrezne poklicne poti in doseči boljše pogoje dela. Prilagajanja delovnih mest in zagotavljanje zdravega delovnega okolja v vseh življenjskih obdobjih, omogočanje fleksibilnega delovnega časa in vključevanje vseh generacij v vseživljenjsko učenje je le nekaj ukrepov, ki izboljšujejo kakovost delovnih mest, hkrati pa prispevajo tudi k večji uspešnosti podjetij.

Starejši dajejo družbi velik prispevek

Načelo medgeneracijske solidarnosti pomeni skrb vseh generacij za dobro počutje tako starejših kot mlajših od njih. A medgeneracijska solidarnost ne govori zgolj o zadovoljevanju potreb posameznih generacij, ampak tudi o načinih, kako lahko ti prispevajo k družbi. Spodbujanje aktivnega staranja omogoča prenos znanja med generacijami ter ohranjanje dragocenih spretnosti, izkušenj in praktičnega znanja na trgu dela. Takšno je tudi prostovoljstvo, ki ga strokovnjaki vidijo kot učinkovito orodje za gradnjo socialnega kapitala med generacijami. Aktivno sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih namreč krepi družbena omrežja in zmanjšuje izolacijo med starejšimi, kar potrjujejo tudi raziskave. Pomemben prispevek starejših je tudi skrb za vnuke, ki predstavlja podporo lastnim otrokom in pomoč, da kljub starševstvu ostanejo enako delovno aktivni in lažje usklajujejo delo z družinskimi obveznostmi. Prispevek, ki ga starejši dajejo družbi, je zelo širok in ga ne bi smeli zanemarjati, temveč ustrezno negovati.

>>> VIR

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Evropski socialni sklad

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

Evropska turistična industrija in destinacije na poti trajnostne in digitalne preobrazbe

V sredo, 17. 11. 2021, je potekal 20. Evropski turistični forum, ki ga je organizirala Slovenija kot predsedujoča Svetu EU v sodelovanju z Evropsko komisijo. Dogodek je sledil neformalnemu srečanju ministrov EU, pristojnih za turizem, ki je potekal dan prej. Osrednja tema obeh dogodkov je bila oblikovanje dokumenta »Poti prehoda« za zeleno in digitalno preobrazbo evropske turistične industrije in destinacij.

Uvodni nagovor ministra Zdravka Počivalška na Evropskem turističnem forumu.
Uvodni nagovor ministra Zdravka Počivalška na Evropskem turističnem forumu. | Avtor Urad vlade za komuniciranje.

Na 20. Evropskem turističnem forumu so zbrane udeležence – deležnike evropskega turizma uvodoma pozdravili minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, komisar za notranji trg Thierry Breton, direktorica za turizem in bližino na Generalnem direktoratu Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP (GD GROW) Valentina Superti in podpredsednik Odbora za promet in turizem (TRAN) v Evropskem parlamentu dr. István Ujhelyi. Udeležence foruma je nagovoril tudi generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Združenih narodov (UNWTO) Zurab Pololikashvili kot posebni gost predsedujoče države.

Minister Zdravko Počivalšek je v uvodnem nagovoru poudaril: »Turizem je pomemben gospodarski segment in ima velike multiplikativne učinke tako za nacionalno kot evropsko gospodarstvo. Postati pa mora odpornejši proti krizam, še posebej v luči doseganja ciljev iz evropskega zelenega dogovora, enotnega digitalnega trga EU in posodobljene evropske industrijske strategije.«

V prvem delu srečanja so bile predstavljene dobre prakse, ki jih deležniki v turizmu že izvajajo za podporo trajnostnega prehoda turizma EU z namenom, da prestavijo dober zgled in povabijo preostale deležnike k podobnemu ravnanju. Veliko zanimanja je požela zelena shema slovenskega turizma, ki jo izvaja Slovenska turistična organizacije in je primer dobre prakse ne le v evropskem, temveč v svetovnem merilu. Iz Slovenije se je kot trajnostna turistična destinacija predstavil Bohinj. Dobre prakse s področja trajnosti sta predstavila podjetje TUI in združenje HOTREC. V prvem panelu je bil poudarjen tudi pomen usposabljanja za trajnost in pridobivanja ustreznih kadrov za delo v turizmu. Prav tako je bilo poudarjeno, da je ob razvoju turizma pomembno imeti v mislih tudi kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.

Cilji drugega dela srečanja so bili predvsem proučitev delovanja na področju spremljanja in dokumentiranja razvoja v turističnem ekosistemu. Predstavljene so bile tudi inovativne najboljše prakse na sektorski in ciljni ravni pri zbiranju in poročanju o turizmu. Predstavniki Eurostata in Statističnega urada RS so poudarili, da statistični uradi niso samo zbiratelji podatkov in njihovega analiziranja, temveč lahko pomagajo pri ugotavljanju in spremljanju kazalnikov vpliva turizma na okolje in lokalno prebivalstvo.

tretjem delu srečanja so bile predstavljene prednosti digitalnih inovacij v turizmu. Razprava je tekla o tem, kako lahko zasebni in javni sektor prispevata k bolj inovativnim rešitvam v turizmu. Predstavljeni sta bili zmagovalni mesti projekta Evropska prestolnica pametnega turizma 2022, to sta Bordeaux in Valencia. Pri predstavitvi Valencie je bila zanimiva informacija o javno-zasebnem partnerstvu in fundaciji za turizem. Tesno sodelujejo z letalskimi prevozniki in skupno načrtujejo promocijo določenih destinacij. Prav tako se je v okviru tega dela srečanja prestavila tudi Ljubljana, prestolnica predsedujoče države Svetu EU, ki ima uspešno prakso na področju digitalizacije, trajnosti in inovativnih turističnih produktov.

Zaključne besede sta podala državni sekretar Simon Zajc in vodja Enote za turizem in tekstil DG Grow Evropske komisije ga. Marie-Helen Pradines. Pri tem se je državni sekretar Simon Zajc zahvalil vsem organizatorjem in sodelujočim na Evropskem turističnem forumu ter poudaril: »Prepričan sem, da bodo razprave na današnjem 20. Evropskem turističnem forumu dale nov zagon našemu nadaljnjemu sodelovanju in delu za podnebno nevtralen, pameten in inovativen, odgovoren in vključujoč turizem prihodnosti, ki bo ohranil destinacijo Evropa na vodilnem mestu na svetovnem turističnem trgu tudi dolgoročno.«

PR: MGRT

Categories
Gospodarstvo

MERCATOR – VZMD zavrača včeraj objavljeno mnenje Uprave, ki se brez sramu zavzema za iztisnitev delničarjev po predlogu FORTENOVA GRUPE, pri čemer zavaja ter lažira uradne podatke in lastna poročila, po katerih bi poštena odpravnina morala znašati vsaj 200 € za delnico, namesto predlaganih 36 €

Potem, ko je VZMD za skorajšnjo iztisnitveno skupščino družbe MERCATOR, d.d., podal Nasprotni predlog, s katerim utemeljeno predlaga 4-krat višjo denarno odpravnino iztisnjenim delničarjem – 145,25 € namesto 36,00 € za delnico, kot jo predlaga večinski delničar FORTENOVA GRUPA, d.d. (90.005 %), so v Združenju izjemno presenečeni nad odzivom oz. javno objavljenim stališčem Uprave Mercatorja, glede predlagane višje odpravnine. Iz uradnega stališča Uprave do Nasprotnega predloga namreč izhaja, da naj bi VZMD svojo oceno vrednosti pripravil iz več kot 3 leta starih podatkov, zaradi česar postavljen znesek naj ne bi odražal realnega premoženjskega in profitnega stanja družbe. Posledično Nasprotnemu predlogu VZMD Uprava Mercatorja nasprotuje in torej kar aktivno pritrjuje ter se zavzema za iztisnitev malih delničarjev iz družbe, in sicer pod bistveno slabšimi pogoji, kot jih predlaga FORTENOVA GRUPA!

Strokovni sodelavci VZMD ocenjujejo takšno ravnanje Uprave Mercatorja kot izrecno neprimerno, čudijo pa se tudi nad popolnoma zgrešenimi in zavajajočimi navedbami oz. argumentacijo objavljenega stališča, saj je ista Uprava v tem obdobju (zadnjih treh let) vsakič – tako na skupščinah, ob predstavitvah letnih poročil, kot tudi sicer – poročala o vse boljšem poslovanju. Pri tem strokovni sodelavci VZMD izpostavljajo, da je AGROKOR, kot večinski delničar, leta 2018 vrednost Mercatorja ocenil na osnovi ocene vrednosti EBITDA za leti 2019 in 2020. Tako je EBITDA za leto 2019 ocenil na 106,6 mio €, za leto 2020 pa na 115,7 mio €. Iz letnih poročil samega Mercatorja pa izhaja, da je bil EBITDA leta 2019 dejansko 170,4 mio €, leta 2020 pa je zanašal 162,76 mio €. Torej je bil dejanski EBITDA za leti 2019 in 2020 za več kot 40 % višji kot v oceni AGROKORJA leta 2018 (https://nagodba.agrokor.hr/storage/2018/06/Agrokor-Presentation-on-Final-Enterprise-Value-Estimates-1.pdf)!

»Upoštevaje takšno – javno objavljeno in uradno – višjo vrednost je torej potrebno pošteno denarno odpravnino določiti še precej višje, kot smo predhodno predlagali v VZMD, in sicer pri vsaj 200,00 € za posamezno delnico Mercatorja,« je odziv na stališče Uprave Mercatorja sklenil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.  

PR: VZMD

Categories
Gospodarstvo

Izjava ministra Zdravka Počivalška o spoštovanju ukrepov v procesu izobraževanja

Naša naloga je, da naredimo vse, kar je v naši moči, da se čim prej vrnemo v normalno stanje. Trdno verjamem, da lahko le s skupnimi napori preprečimo morebitna zapiranja.

Ogromno staršev se tudi name obrača z vprašanji glede testiranja v šolah. Zavedam se, da razmere niso najbolj prijazne zaradi poostrenih okoliščin epidemije, a se na Vas ponovno obračam s prošnjo, da se vedete previdno in preventivno. Glede podanih navodil delim mnenje spoštovane kolegice ministrice Kustec.

V procesu izobraževanja smo bili postavljeni pred enako dilemo kot v gospodarstvu. Ali iti v popolno zapiranje in zaustavljanje vseh dejavnosti, ali pa poiskati način, kako omogočiti čim bolj normalno delovanje družbe. V gospodarstvu smo dilemo rešili z načinom strogega spoštovanja pogojev PCT, saj se zavedamo, da si zaustavljanja gospodarskih dejavnosti ne moremo več privoščiti.

Podobno je ravnala ga. Kustec, ko se je odločala med variantami, ali celoten šolski proces organizirati na daljavo, ali pa ponuditi rešitev, po kateri bodo otroci in njihovi učitelji lahko čimbolj običajno živeli dalje. Ta trenutek je način, da šola ostane za zdravje varen prostor, poleg spoštovanja obveznega nošenja zaščitne maske ter ostalih priporočil epidemiološke stroke, tudi obvezno samotestiranje vseh učenk in učencev.

Naša naloga je, da naredimo vse, kar je v naši moči, da se čim prej vrnemo v normalno stanje. Trdno verjamem, da lahko le s skupnimi napori preprečimo morebitna zapiranja.,

PR: MGRT

Categories
Gospodarstvo

Predlog ZVO-2: Temeljita preobrazba sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti in problematika odpadne embalaže

Ljubljana, 17. november 2021 – Predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je vlada potrdila 4. novembra, uvaja enotne zahteve za delovanje organizacij, preko katerih proizvajalci kolektivno izpolnjujejo obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). V Sloveniji je več skupin proizvodov, za katere ta proizvajalčeva razširjena odgovornost velja. Največ težav povzroča del toka odpadne embalaže, ki kot odpadek pristane na komunalnih dvoriščih. Odpadna embalaža kot celota pa je sestavljena iz več različnih odpadnih tokov glede na vrsto materialov, njihovo nastajanje in s tem tudi kakovost in stroške ravnanja/upravljanja. Skrb proizvodnega dela gospodarstva je, da bodo pod enak režim določevanja stroškov zapadli različni, tudi neprimerljivi tokovi materialov. Predlog zakona namreč predvideva predvsem plačilo stroškov glede na masne deleže embalaže materialov, danih na trg v koledarskem letu, kjer ni jasna tudi njihova reciklabilnost. Določene minimalne zahteve za organizacije kolektivnega zagotavljanja proizvajalčeve odgovornosti zapoveduje skupna evropska zakonodaja, zato je Gospodarska zbornica Slovenije glede predloga pridobila neodvisno pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo (IPP-PF).

Najbolj očitna pomanjkljivost za ustrezno transparentno ureditev, na katero v svojem pravnem mnenju opozarja Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljana, je odsotnost določil glede statusno pravne narave organizacije, njenega delovanja, korporativnega upravljanja in odgovornosti tako ustanoviteljev kot upravljavske strukture organizacije. Izpostavlja tudi vprašanje, ali bo organizacija, ki deluje v centraliziranem kvazi-monopolnem okviru, ki nima ne dejanskih ne potencialnih konkurentov (51 % celotne količine odpadkov), prestala skladnost preverjanja po določbah 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju EU. Kot problematično označuje tudi izbiro podizvajalcev z javnim pozivom, ki ni bolj natančno opisan. Tu manjka jasen izčiščen urejen sistem, določen že v zakonu.

Proizvajalčeva razširjena odgovornost je okoljska strategija, ki proizvajalcem izdelkov, praviloma široke potrošnje, nalaga finančne in/ali organizacijske obveznosti ravnanja z odpadki potem, ko jih potrošniki zavržemo. Proizvajalci te obveznosti največkrat izpolnjujejo kolektivno v okviru posebnih organizacij.  Ponekod se je za posamezno vrsto odpadka oblikovala konkurenca med tovrstnimi organizacijami, drugod je te obveznosti prevzemala ena organizaciji za posamezen odpadni tok. V posameznih državah, tudi pri nas, hkrati delujejo konkurenčni in monopolni sistemi teh organizacij, glede na odpadni tok in njegovih značilnosti.

Predlog ZVO-2 sedaj določa eno organizacijo za en tok odpadkov, neprofitno poslovanje organizacije, ki naj bi jo ustanovili proizvajalci.  Ob tem večina proizvajalcev ne bodo imeli lastninske deleže in bodo  imeli status pridruženih proizvajalcev.

Proizvodni, industrijski del gospodarstva, ki ustvarja pomemben delež slovenskega BDP, poudarja, da je odpadna embalaža na dvoriščih podjetij urejena in ni problematična. Tok teh materialov po kakovosti in dinamiki nastajanja ni enak toku komunalnih odpadkov. Podjetja so v sodelovanju z obstoječimi družbami za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) v zadnjih petnajstih letih na dvoriščih izpilila sisteme ločenega zbiranja odpadnih embalažnih materialov, ki glede na svojo kakovost in čistočo potujejo naprej v neposredno snovno predelavo. Količinsko ta tok predstavlja okoli polovico embalaže, ki prihaja na slovenski trg. Ob predpostavki, da bo oblikovana ena družba za en tok odpadkov, je bila izražena skrb, da bo vzpostavljen enoten režim z vidika upravljanja in stroškov. Predlog ZVO-2 namreč spregleda reciklabilnost materialov in predvideva plačilo stroškov glede na masne deleže embalaže materialov danih na trg v koledarskem letu.

Vzporedno Družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ves ta čas opozarjajo, da do anomalij prihaja zaradi neustrezne zakonodaje in bodo nepravilnosti končno odpravljene z izdajo ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj na osnovi novele ZVO-1J, letos sprejete nove Uredbe o embalaži in odpadni embalaži in izdajo ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj. DROE še vedno čakajo na izdajo novih okoljevarstvenih dovoljenj in zatrjujejo, da bo z njihovo pravnomočnostjo sistem končno pravno urejen tako, da do kopičenja odpadne embalaže pri komunalnih družbah ne bo več prihajalo.

Izkušnje kažejo, da je sistem PRO za embalažo in odpadno embalažo izredno zapleten, saj je sestavljen tako iz različnih deležnikov kot materialnih tokov in tokov izdelkov znotraj teh materialnih tokov, kar vpliva na potrebe in interese deležnikov. Problem večplasten, predlagane rešitve pa tudi nasprotujoče, je vodstvo GZS zaprosilo za neodvisno mnenje glede predloga ureditve sistemov PRO v ZVO-2 z vidika zahtev skupnega širšega evropskega pravnega reda, tudi konkurenčnega. Mnenje o ureditvi delovanja organizacij za upravljanje kolektivnega sistema za razširjeno proizvajalčevo odgovornost v ZVO-2 (neprofitni centralizirani sistem z eno organizacijo) je po naročilu GZS pripravil Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (IPP-PF).

Izvlečki iz pravnega mnenja

Sistemi so zelo različni in primerjalne študije mednarodnih organizacij poudarjajo potrebo po fleksibilnosti sistemov razširjene proizvajalčeve odgovornosti glede na zgodovinsko konfiguracijo sistemov v posamezni državi in vrsto izdelka. Kolikor so države članice takšne sisteme vzpostavile, je mogoče v Evropski uniji identificirati tako centralizirane sisteme kot tudi sisteme konkurence med več organizacijami, ki izvajajo oziroma upravljajo kolektivne sisteme ROP (t. i. producer responsibility organisations – PRO).

Ključno za delovanje teh organizacij je kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir ter učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami.

Obrazložitev ZVO-2 ne ponuja izčiščene, z ekonomskimi analizami podprte primerjalne analize prednosti in slabosti konkurenčnega sistema z več organizacijami na eni in monopolnega (centraliziranega) sistema na drugi strani in njunih učinkov glede na stanje v Sloveniji. Predlagatelj spregleda dejstvo, da večina analiz jasno izpričuje, da ni empiričnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko zares dokazovali absolutno ustreznost enega sistema nad drugim.

Pripravljavci ocene so poudarili popolno netransparentnost priprave predloga ZVO-2. Na spletu je več različic, ki so bile v preteklih mesecih dodelovane, vendar so še vedno pomanjkljive in mestoma nejasne. Analiza različic kaže, da predlagatelj nima jasnega koncepta ureditve organizacije PRO ter argumentov zanj.

IPP-PF opozarja, da predlog ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti odpira vprašanje pravne narave organizacije PRO. Iz predloga ni jasno razvidno, kakšno bo notranje delovanje organizacije, kako se financirajo njeni organi vodenja in nadzora. Manjka jasna in določna ureditev statusno pravne oblike organizacije, njeno upravljanje, odgovornosti njenih članov in poslovodstva. Tudi morebitna rešitev v obliki GIZ odpira določena vprašanja –  v odsotnosti drugačnega pogodbenega dogovora namreč vsi ustanovitelji solidarno in z vsem svojim premoženjem odgovarjajo za vse obveznosti združenja.

Avtorja študije opozarjata tudi na splošno problematiko nepridobitne narave organizacije, saj je vedenje takih organizacij lahko pogosto usmerjeno k nepotrebnemu povečevanju svoje dejanske velikosti oziroma višanju sredstev, ki so jim dodeljena. Takšna strategija je pogosto namenjena višanju dohodkov in prestiža oziroma položaja poslovodnih organov neprofitnih organizacij, vse navedeno pa rezultira v neučinkovitostih.

Analiza izpostavlja tudi korelacijo med nepridobitno naravo organizacije, njenim centralnim (monopolnim) statusom in posledično nizko ravnijo truda, ki ga člani upravljavske strukture takšne organizacije vlagajo v opravljanje svojih funkcij.

PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

Nadomestno vozilo iz naslova avtomobilske odgovornosti je dolžna zagotoviti zavarovalnica

Pooblaščene servisne delavnice se vse pogosteje soočajo s tem, da skušajo v primeru prometnih nesreč zavarovalnice obveznost zagotavljanja nadomestnega vozila iz avtomobilske odgovornosti (AO) povzročitelja nesreče prevaliti na servisno delavnico. Sekcija pooblaščenih trgovcev in serviserjev pri GZS – Podjetniško trgovski zbornici je v zvezi s tem pridobila pravni mnenji odvetniške družbe ter Agencije za zavarovalni nadzor in pregledala sodno prakso. Ta je jasna. Oškodovanec, ki uveljavlja kritje stroškov iz zavarovanja AO, lahko zahteva povrnitev stroškov nadomestnega vozila ali najema enakovrednega vozila z odškodninskim zahtevkom zavarovalnici.

Člani Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev pri GZS – Podjetniško trgovski zbornici se pri delu pogosto soočajo z zahtevami strank, da jim brezplačno zagotovijo nadomestna vozila za čas popravila vozil, ki so bila poškodovana v prometni nesreči. V primerih, ko skušajo oškodovanci nadomestno vozilo pridobiti na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) povzročitelja nesreče, njihove zahtevke cenilci pogosto odslovijo z napotilom, da naj nadomestno vozilo zagotovi servis. Zato je sekcija pridobila pravni mnenji odvetniške družbe in Agencije za zavarovalni nadzor.

Ugotavlja, da sta sodna praksa in pravna teorija nedvoumni. Oškodovanec, ki uveljavlja kritje stroškov nadomestnega vozila iz zavarovanj AO, lahko zahteva povrnitev škode tudi iz naslova, ker svojega vozila ne more uporabljati, dokler je to na popravilu oziroma dokler si ne zagotovi drugega vozila. Oškodovanec lahko začasni izpad uporabe premosti z najemom enakovrednega vozila, povrnitev stroškov zanj pa lahko zahteva z odškodninskim zahtevkom.

Zavarovalnice verjamejo, da se zavarovanec, ki od njih na podlagi obveznega zavarovanja povzročitelja škode zahteva nadomestno vozilo ali plačilo stroškov najema, ne bo spuščal v spor z zavarovalnico, saj bodisi nima potrebnega znanja, ali pa bi v pogovorih z zavarovalnico za dosego svojih pravic potreboval celo pravnega zastopnika. Da je takšna praksa zavarovalnic neprimerna, že dolgo opozarjajo številni pravniki ter tudi sodna praksa.

Nesporno je, da ima oškodovanec pravico do najema nadomestnega vozila iz zavarovanja AO, ki je enakovredno njegovemu. Priporočljivo je, da ta pridobi vsaj dve ponudbi za najem primerljivega nadomestnega vozila, ter da se z vidika ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarja ter varčnostjo odloči celo za najem vozila, ki je ene stopnje nižjega cenovnega razreda. Pravica do najema nadomestnega vozila zajema obdobje, ki je potrebno za popravilo ali nakup drugega vozila. Skladno z nemško sodno prakso se v primeru nakupa drugega vozila priznava do tri tedenski najem, kar bi bila lahko uporabljiva praksa tudi v Sloveniji.

Pomembno je, da se oškodovanec zaveda tudi, da mu v primeru, če se ne odloči za najem nadomestnega vozila, pripada abstraktna odškodnina za neuporabo poškodovanega vozila. V praksi to pomeni, da v kolikor oškodovanec namesto najema npr. hodi peš, uporablja kolo, javni prevoz ali si vozilo izposodi pri sorodniku, zavarovalnica ni upravičena zavrniti morebitnega abstraktnega (ali t. i. pavšalnega) zahtevka za odškodnino. Slovenska sodna praksa še ni razvila meril o omejitvi trajanja najema, v nemški sodni praksi pa se ta pripozna v približni višini 30 % cene najema enakovrednega nadomestnega vozila.

Oškodovanci se morajo zavedati pravic, ki jih imajo in vztrajati pri njihovem uveljavljanju pri zavarovalnici, kjer je vozilo obvezno zavarovano, in ne pri izvajalcu servisne storitve.

PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

Izjava za javnost 

Maribor, 15. november 2021Samo Iršič, predsednik nadzornega sveta je povedal: »Nadzorni svet družbe skladno s korporativno politiko upravljanja ne more in nima pristojnosti razkrivati novih dejstev. Lahko pa jasno opredeli, da ni bilo karkšnih koli političnih pritiskov na člane nadzornega sveta, vendar  se je odločil izključno na podlagi dejstev, o katerih je že bila podana izjava dne 11.11.2021. Nadzorni svet  je svojo odločitev sprejel na podlagi ugotovljenih dejstev in pričakuje, da bo novo vodstvo strokovno in učinkovito opravilo zaupane jim naloge.«

Jože Hebar, začasni predsednik uprave: »Zavedamo se velike odgovornosti, ki smo jo prevzeli ob imenovanju, zato so bili izvedeni ukrepi za konsolidacijo družbe na najakutnejših področjih. Naš cilj je takojšnje zmanjšanje zaostankov pri izdaji soglasij. Zanesljivost oskrbe uporabnikov in učinkovitost pri našem poslovanju je prioriteta, saj uporabniki od nas pričakujejo, da bomo hitri, učinkoviti, strokovni, inovativni in razvojno usmerjeni.«

PR: Elektro Maribor

Categories
Gospodarstvo

Med ključnimi izzivi v 2022 kadri in cene energentov

Ljubljana, 15. november 2021 – »Pomanjkanje zaposlenih, pritisk na rast plač zaradi nizke brezposelnosti, v zadnjem obdobju pa dvig cen energentov in drugih surovin sodijo med ključne izzive, s katerimi se poleg posledic covida-19 sooča slovensko gospodarstvo,« je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka na današnjem posvetu o poslovnih izzivih v 2022. Gospodarska zbornica Slovenije se bo zato aktivno zavzemala za iskanje rešitev, ki bi omogočile prijaznejše poslovno okolje in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tako z vidika ustrezne delovne sile kot konkurenčnih cen energentov in drugih surovin.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma izpostavil, da gospodarska rast, ki je prisotna v Evropi in tudi pri nas, pred nas postavlja številne izzive. Rekordno nizka brezposelnost vodi do slabše motiviranosti zaposlenih za delo. Težko je pridobiti nove zaposlene po konkurenčnih pogojih. Predvsem v zadnjem obdobju je eden ključnih izzivov dvig cen energentov in drugih surovin. Kljub že več kot mesec dni trajajočih aktivnostih GZS ter članstva, ki opozarja na težave zaradi porasta cen stroškov energije, se vlada zaenkrat še ni odzvala na pripravljene predloge.

Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, je opozoril na dejstvo, da se gospodarstvo v številnih sektorjih, tako v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu kot v storitvenih dejavnostih, sooča z največjim pomanjkanjem zaposlenih po letu 2008. Anketna brezposelnost je pod 4 % in število delovno aktivnih je preseglo 900 tisoč oseb. Pri tem se število tujih državljanov v strukturi delovne sile počasi povečuje, ker je vsaka nova generacija mladih, ki se vključujejo na trg dela, manjša. Z namenom razbremenitve dela oz. dviga neto plač GZS zagovarja nekatere nujne spremembe pri zakonu o dohodnini in uvedbo razvojno-socialne kapice.

»Razpoložljive brezposelne osebe v Sloveniji trgu dela ne morejo ponuditi več veliko potenciala in to ustvarja visoke plačne pritiske v zasebnem sektorju (plače v javnem sektorju, inflacija), kar bo sčasoma zniževalo izvozno konkurenčnost Slovenije,« je izpostavil glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Stopnja anketne brezposelnosti je s septembrskimi 3,9 % zgodovinsko nizka (v EU-27 je 6,7 %). Delovne migracije so zato ključne za doseganje gospodarske rasti. Avgusta je bilo več kot 900 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega predstavljajo tuji državljani 12 % vseh, kar je 40.000 več kot pred desetletjem.

Posebno pozornost je Ivanc posvetil plačni politiki. Kot je dejal, se je v treh letih povprečna bruto plača v javnem sektorju povišala za 420 EUR (+ 21%), v zasebnem za 190 EUR (+ 12%), pri čemer so imeli izplačani dodatki ključen pomen pri povišanju plač v javnem sektorju. Po višini minimalne plače je Slovenija med 21 EU državami, ki minimalno plačo na nacionalni osnovi poznajo, na 8. mestu. Po kupni moči minimalne plače pa je ta po aktualni višini na 7. mestu. »Glede na našo gospodarsko razvitost je minimalna plača pri aktualni višini torej nadpovprečna visoka,« je bil jasen. Pri tem je delež minimalne plače v povprečni plači v Sloveniji med temi 21 državami najvišji. Kot poseben problem je izpostavil, da se zaradi dviga minimalne plače hitreje kot druge povečujejo plače nižje izobraženih kadrov. Z vse manjšo razliko med plačami se v Sloveniji tako plačna uravnilovka izrazito povečuje.

Z namenom ponovne vzpostavitve plačnih razmerij in povečanja plačnih razlik med nižje in višje izobraženimi zaposlenimi, hkrati pa preprečevanja bega možganov v tujino, GZS zagovarja razbremenitev stroškov dela. Kot možne načine z različnimi posledicami na BDP in javne finance je Ivanc med drugim navedel znižanje efektivne dohodninske stopnje, dvig splošne olajšave ali uvedbo drugih olajšav, znižanje prispevkov delodajalcev in delojemalcev, pa tudi spremembe pri dnevih odsotnosti z dela v primerih bolezni ali poškodbe delavca, ki so v breme delodajalca. Skupni učinek razbremenitev pri predlaganih spremembah zakona o dohodnini v obdobju 2022 do 2025 ocenjuje na 800 mio evrov, zgolj v naslednjem letu na 247 mio evrov. Spregovoril je tudi o razvojno-socialni kapici, implementacijo katere GZS zagovarja pri višini 4.600 evrih bruto plače, in poudaril, da kar šest od sedmih srednjeevropskih držav socialno kapico pozna. GZS podpira tudi implementacijo sprememb pri dnevih odsotnosti z dela v primerih bolezni ali poškodbe delavca, ki so v breme delodajalca. Z znižanjem števila dni v breme delodajalca iz 30 na 20 dni bi spodbudili zaposlovanje, še posebej pri malih in srednjih podjetjih.

V nadaljevanju posveta je dr. Janez Malačič poudaril, da se bosta gospodarstvo in trg dela morala v Sloveniji prilagoditi poslabšanim demografskim razmeram. Še več, poslabševanje se bo še nadaljevalo, saj nimamo resne in učinkovite prebivalstvene politike. Kot ključna za trg dela je navedel pomanjkanje mladih delavcev in hitro staranje aktivnega prebivalstva v starosti 20–65 let. Potrdil je, da bo probleme vsaj deloma blažila imigracija, vendar je pomembno, da bodo gospodarske razmere v Sloveniji ugodne in privlačne. Najbolj kritična pa je potreba, da doseže Slovenija pozitivno selekcioniranost pri migracijah. Pritegniti mora bistveno bolj izobražene migrante, je dodal.

Udeleženci so izpostavili nujnost uvedbe razvojno-socialne kapice ter določitve višine minimalne plače za naslednje leto že vsaj v začetku oktobra tekočega leta. Pri zaposlitveni problematiki so opozorili na deficitarne poklice, ki jih država sploh ne izobražuje več. V takšnih primerih, ko morajo določene poklice podjetja izobraževati sami, predlagajo možnost uvedbe subvencij. Zavzeli so se za okrepitev vajeniških programov in podprli aktivnosti GZS v smeri razbremenitve plač.

V nadaljevanju so udeleženci naslovili ključne izzive na trgu energentov in surovin.

Vesna Nahtigal, izvršna direktorica na GZS, je povedala, da »smo poleg ekstremne rasti cen surovin letos v drugi polovici leta priča tudi bikovski rasti cen energentov.« Opozorila je na problem dviga teh stroškov za industrijo, zlasti pa energetsko intenzivne dejavnosti, ki predstavljajo šestino celotnih predelovalnih dejavnosti. »V kolikor bodo cene električne energije in plina ostale tako visoko kot kažejo cene za 1. četrtletje 2022, bodo podjetja zmanjšala svojo proizvodnjo, kar bo imelo negativen vpliv na aktivnosti v slovenski industriji in tudi v podpornih storitvah. Ocenjujemo, da je ogroženih okoli 5.000 delovnih mest v energetsko intenzivnih dejavnosti in posredno še okoli 2.500 delovnih mest v drugih dejavnostih, ki so del domače verige vrednosti,« je bila jasna. GZS je zato skupaj z EZS poslala na vlado predloge kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih predlogov ukrepov. Po napotku Evropske komisije, da se pomoč industriji lahko v skladu s pravili državne pomoči izvede iz Podnebnega sklada, je GZS tudi že pripravila predlog sheme za enkratno pomoč podjetjem, kjer je prišlo do največjega porasta stroškov za energijo. Na konkretne odzive vlade GZS še čaka, je pa potekal sestanek pri državnem sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo Blažu Košoroku. Nahtigalova je zaključila s ponovnim pozivom vladi, naj se vendarle odzove in sprejme ukrepe, ki bodo v pomoč gospodarstvu.

Bojan Ivanc je pokazal ključne spremembe pri cenah najpomembnejših surovin. Svetovna banka ocenjuje, da se bodo cene v naslednjem letu pretežno znižale iz oktobrskih nivojev. Sam sicer o tem dvomi. Ključne neznanke so po njegovih besedah poteze centralnih bank (nizke obrestne mere ustvarjajo arbitraže na trgu surovin), poraba surovin na Kitajskem ter razmerje med evrom in dolarjem.

Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v GEN-I, je predstavil problematiko ekstremnega dviga cen energentov z vidika ponudnikov energentov, pri čemer se je osredotočil na cene plina in električne energije. Pojasnil je, da na strani povpraševanja v zadnjem obdobju ni zaznati bistvene razlike in je odjem plina v industriji in gospodinjstvih je tako na podobnih ravneh kot pred krizo. Podobno je pri električni energiji, pri čemer se v naslednjem letu pričakuje nadaljnjo rast. Na strani ponudbe pa je opazen predvsem manjši pritok plina iz Rusije, kar je dvignilo cene, zatem je sledil domino efekt. Kot zaskrbljujoče je označil predvsem izredno majhne zaloge plina v plinohramih. Če bi prišlo na primer do ekstremne zime, bi lahko prišlo do motenj v oskrbi, kar bi izredno dvignilo ceno plina. Tudi cena električne energije se je močno zvišala, a manj kot cena zemeljskega plina. Povedal je, da na končno ceno električne energije v 70 % vplivala cena zemeljskega plina, v 25 %  cena premoga in v 5 % cena emisijskih kuponov. Umiritve pri cenah energentov ne pričakuje pred poletjem oz. celo koncem leta 2022. Še zlasti bo za gospodarstvo zahteven 1. kvartal 2022, kasneje pa se pričakuje upad cen, vendar ta ne bo upadel na predkrizno raven.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, da doslej ni bilo posluha za opozorila industrije, še zlasti energetsko intenzivne, o izrednih dvigih cen energentov, ki ogrožajo konkurenčnost.

Prisotni udeleženci so povedali, da si želijo dolgoročno stabilno, zanesljivo in vzpodbudno gospodarsko okolje. Pri akutnih, ekstremnih dogodkih pa bi industrija pričakovala hiter in kratkoročen odziv odločevalcev. Tako bi država s hitrimi ukrepi lahko stabilizirala gospodarsko okolje in ga naredila bolj mednarodno konkurenčnega. Odzivnost v Sloveniji je danes izjemno slaba, kar je zaskrbljujoče.

PR: GZS

Categories
Gospodarstvo

Poostreni nadzori preverjanja pogoja PCT

Tržni inšpektorat nadaljuje s poostrenimi nadzori glede izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli cepljeni, testirani).

Tudi v drugem tednu novembra so tržni inšpektorji poostreno nadzirali spoštovanje pogoja PCT, tako med tednom kot za vikend, tudi v nočnem času. Opravljenih je bilo 670 nadzorov, večinoma na področju trgovine. V 3 prodajalnah, kjer niso preverjali pogoja PCT pri strankah, so bile izrečene ustne odločbe o začasni prepovedi opravljanja dejavnosti.

Obenem je bilo izdanih 18 plačilnih nalogov, in sicer v primerih, ko kršitve kljub predhodnemu opozorilu niso bile odpravljene.

V nočnem času so inšpektorji preverjali morebitno delovanje nočnih klubov, saj njihovo obratovanje v skladu z veljavnim Odlokom o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 ni dovoljeno. Preverjenih je bilo 30 obratov. V enem primeru je nočni klub deloval, zato je bila izrečena ustna odločba, s katero se je prepovedalo nadaljnje poslovanje. V enem primeru pa je bilo ugotovljeno, da gostinski obrat ni zaključil svojega poslovanja ob določeni uri.

Ugotavljamo, da se je stanje na terenu glede preverjanja pogoja PCT v zadnjem tednu precej izboljšalo, da večina trgovcev ukrepe spoštuje, predvsem s tem, da pri strankah preverjajo dokazila PCT skupaj z osebnim dokumentom.

Na Tržnem inšpektoratu bomo s poostrenimi nadzori nadaljevali z upanjem, da bomo z upoštevanjem ukrepov zajezili širjenje virusa in se vrnili v normalno življenje.

PR: MGRT