Categories
Gospodarstvo Izobraževanje

Priznanja najboljšim dijakinjam in dijakom  srednjih elektro šol elektrotehnične usmeritve  na območju distribucijskega sistema družbe Elektro Maribor

Maribor, 16.7.2021 – Družba Elektro Maribor je v teh dnevih že deseto leto zapored podelila nagrade najboljšim dijakinjam in dijakom srednjih šol elektrotehnične usmeritve, ki so na območju distribucijskega sistema Elektro Maribor. 

Kakovost in odličnost v poslovanju in delovanju sta pomembni tako za gospodarstvo kot tudi za področje izobraževanja ter širše skupnosti. Družba Elektro Maribor zato že vrsto let spodbuja odličnost tudi v sistemu izobraževanja. Skupaj s srednjimi šolami elektrotehnične usmeritve na območju distribucijskega sistema Elektro Maribor v Severovzhodni Sloveniji družba tako nagrajuje najboljše dijakinje in dijake. Iskrene čestitke nagrajencem so povezane z željo, da jih bodo prizadevanja za odličnost in kakovost spremljala tudi pri prihodnjih izzivih.

Dijakom Srednje elektro šole Ptuj sta priznanja podelila Rajko Fajt, ravnatelj Šolskega centra Ptuj in Franc Šmigoc, direktor območne enote Ptuj Elektro Maribor.

Najboljši dijaki v preteklem šolskem letu na Srednji elektro šole Ptuj so Simon Plazar, Sašo Lampret in Žan Jurič. 

Dijakom Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota so priznanja podelili ravnatelj SPŠT Murska Sobota Ludvik Sukič, učitelj elektrotehnike Rajko Palatin, direktor območne enote Murska Sobota Uroš Kolarič  ter namestnik vodje službe na območni enoti Murska Sobota Tomaž Bencak. 

Najboljša dijakinja in dijaka v preteklem šolskem letu na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota so Maja Regoršek, Žiga Sobočan in Miha Fekonja. 

Dijakom Srednje elektro-računalniške šole Maribor je priznanja podelila ravnateljica Irena Srša Žnidarič. 

Najboljši dijaki v preteklem šolskem letu na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor so Aljaž Kokol, Peter Rojs in David Oblak.

Najboljši dijak je prejel zlati znak odličnosti in nagrado v višini 300 €, drugo uvrščeni srebrni znak odličnosti in nagrado v višini 200 €, tretjeuvrščeni pa bronasti znak odličnosti in nagrado v višini 100 €.

PR: Elektro Maribor

Categories
Izobraževanje

Kako doseči kakovostno izobraževanje otrok in mladine – uvajanje mladih v pedagoški poklic

Pri strokovnem uvajanju mladih v poklic vzgojiteljev in učiteljev so pomembni vsi zaposleni. Mladi starejše kolege razbremenijo, starejši kolegi pa novim zaposlenim predajo neprecenljive izkušnje. Glede na trend staranja prebivalstva (tudi zaposlenih v vrtcih in šolah) je ta proces uvajanja pomemben, zato so ga na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem analizirali in ugotovitve izdali v posebni monografiji.

Pedagoški študij in poklicno udejstvovanje sta ključna za kakovostno izobraževanje otrok in mladine, zato je bila na to temo v okviru projekta Skupaj nad izzive trga dela, ki poteka pod okriljem Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), na Pedagoški fakulteti v Kopru pripravljena študija, kako naj strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju uvajajo mlade.

Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice

Študijo so v obdobju od marca do oktobra lani pripravljali izr. prof. dr. Dejan Hozjan, in dr. Nina Krmac z magistrskega študijskega programa Izobraževanje odraslih in razvoj kariere, ter izr. prof. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič z univerzitetnega študijskega programa Pedagogika, preučuje pa položaj pedagoških delavcev in z njimi povezanega aktivnega staranja ter položaj prihodnjih pedagoških delavcev, študentk in študentov Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete. Namen študije je prikazati pomen pedagoškega poklica in potrebo po načrtovanju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja pedagoških delavcev.

Izr. prof. dr. Dejan Hozjan, izr. prof. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič, dr. Nina Krmac.: “Študija naj služi kot podlaga za ugotavljanje, kako bolje povezati študente pedagoških smeri (fakultete in univerze) z vzgojno-izobraževalnimi institucijami ter omogočiti večjo kakovost usposabljanja učiteljev, po drugi strani pa omogočiti ter obogatiti delovne razmere in prehod starejših zaposlenih v tretje življenjsko obdobje.”

Kot izpostavljajo avtorji študije, sta pedagoški študij in z njim povezano prihodnje poklicno udejstvovanje ključna za kakovostno izobraževanje otrok in mladine. Prav kakovost izobraževanja bodočih pedagoških delavcev je namreč primarnega pomena za nadaljnje delo, saj predstavlja najpomembnejši šolski dejavnik, ki vpliva na dosežke učencev. Izvajanje konceptualne kontinuitete, kjer je na eni strani poskrbljeno za strokovno uvajanje mladih v poklic, na drugi pa za aktivno staranje in razbremenitev starejših kolegov, je ključna nevralgična točka pri zadovoljevanju temeljnih poklicnih in osebnostnih potreb obeh skupin.

V študijo so avtorji vključili tudi zglede dobrih praks s Škotske, Hrvaške in z Norveške, ki prinašajo vpogled v to, kako v teh izbranih državah skrbijo za starejše zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter obenem, s kakšnimi strategijami uvajajo v svet dela mlade. Poleg tega so analizirali trenutno starostno strukturo zaposlenih v predšolski vzgoji ter osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji, kar je neprecenljivo z vidika uvida v prihodnje zaposlitveno stanje in trende na področju šolskega polja, prav tako pa lahko ti podatki predstavljajo smernice za konkretne aktivnosti v sindikatu, upoštevaje starostno strukturo članstva.

Dokument prav tako prinaša analizo sistemskih možnosti za aktivno staranje in uvajanje mladih v poklic na področju vzgoje in izobraževanja, dodana vrednost pa so odgovori iz vprašalnika o kariernem razvoju, ki so ga izpolnili študenti Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Prinašajo namreč ugotovitve, kako so študentje po začetnem izobraževanju in usposabljanju pripravljeni na poklic, dodani pa so tudi nekateri mednarodno primerjalni ukrepi za lažje vstopanje v poklicno življenje. Kot izhaja iz vprašalnika, si mladi želijo čim prej po končanem študiju zaposliti na področju, na katerem se izobražujejo.

Pomanjkanje kadra in usposabljanja

Pomemben del študije prinaša vpogled v potrebe, mnenja in stališča pedagoških delavcev ter njihov odnos do aktivnega staranja ter uvajanja mlajših kolegov v poklicno okolje. Dodatno predstavlja nekatere ukrepe za aktivno staranje ter odpira pomembna vprašanja o prihodnosti učiteljskega poklica, povečanju interesa za pedagoški študij in omogočanju starejšemu kadru kakovostnejše staranje. Kar se tiče ustrezne skrbi za aktivno staranje strokovnih delavcev, je kar 82,8 % anketiranih izpostavilo, da za to področje ni ustrezno poskrbljeno, pri čemer so bili še zlasti kritični starejši zaposleni. Pokazalo se je, da so zaradi pomanjkanja kadra ti zaposleni ponekod še dodatno obremenjeni, da njihove izkušnje niso dovolj cenjene, pogosto se pojavlja šikaniranje, pereča je problematika mentorstva (70,4 % vprašanih je npr. odgovorilo, da mlajši strokovni sodelavci v delo niso vpeljani ustrezno), dodatno izobraževanje je večinoma prepuščeno zaposlenemu samemu, prav tako skrb za zdravje. Vprašani kot pomanjkljivost vidijo tudi sistem napredovanja, ki ga dojemajo kot nestimulativnega za starejše strokovne sodelavce. Med predlogi, kako izboljšati pristope k aktivnemu staranju zaposlenih, so omenjeni, denimo, sistemska ureditev pripravništva in mentorstva, delo v tandemu, izboljšanje sodelovanja med sodelavci.

Predlogi

Potrebne so prožnejše sistemske rešitve, usmerjene predvsem v pomen praktičnega usposabljanja in ob sočasni krepitvi sodelovalnega poučevanja oziroma ustreznega mentorskega odnosa med starejšo in mlajšo populacijo strokovnih delavcev. Tako bi omogočili ustrezno vodenje in spremljanje usposabljanja bodočih učiteljev ter prispevali h kakovosti našega izobraževalnega sistema. Na drugi strani pa bi omogočili poseben statusni položaj mentorjem, njihovi razbremenitvi in ustreznemu nacionalnemu sistemu nagrajevanja.

Pričujoča študija pomembno odpira nove vrzeli na nacionalni ravni s področja izobraževanja bodočih strokovnih in pedagoških delavcev ter razkriva nekatera pomembna izhodišča, ki jih izpostavljajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Pri Univerzi na Primorskem je študija Analiza možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice izšla tudi kot znanstvena monografija in je dostopna na spletni strani Založbe Univerze na Primorskem.

PR: UPPEF

Categories
Izobraževanje

MEDREGIONALNI KONGRES H2GreenTECH: KREPITEV SLOVENSKO – AVSTRIJSKEGA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA NA PODROČJU RAZVOJA NIZKOOGLJIČNIH TEHNOLOGIJ

Maribor, 23. junij 2021 – Konzorcij partnerjev H₂GreenTECH je, pod koordinacijo projektnega partnerja Štajerske gospodarske zbornice, 17. junija 2021, izvedel prvi medregionalni kongres H₂GreenTECH – Krepitev slovensko – avstrijskega čezmejnega sodelovanja na področju razvoja nizkoogljičnih tehnologij. Dogodek je bil organiziran v Mariboru, s številnimi govorci iz Slovenije in Avstrije, ki so nastopili na virtualnem odru. Projekt raziskovanja in inovacij na področju vodikovih tehnologij je sofinanciran v okviru čezmejnega programa Interreg Slovenija–Avstrija, s katerim se povečuje obseg raziskav in inovacij na področju vodikovih tehnologij s čezmejnim sodelovanjem med Slovenijo in Avstrijo. Rezultati kongresa bodo projektni partnerji H₂GreenTECH uporabili pri pripravi Akcijskega načrta za spodbujanje vodikovih tehnologij v Sloveniji in Avstriji.  

Dr. Dragica Marinič, Štajerska Gospodarska Zbornica 

Uvodoma je vodja projekta na Kemijskem inštitutu dr. Blaž Likozar, izpostavil pomen družbenega dogovora pri naslavljanju izziva oskrbe z energijo, njene hrambe in energetske neodvisnosti v širšem evropskem kontekstu. Vodik je večina držav Evropske unije prepoznala kot del rešitve razogljičenja prometa in industrijskih procesov, predvsem na področju shranjevanja energije, oskrbe in povečanja rabe energije iz obnovljivih virov. Ključni izzivi, s katerimi se trenutno soočamo, niso le na področju razvoja, temveč tudi širše – na politični ravni, pri vpeljavi tehnologij v gospodarstvo in industrijske procese ter logistiki. Izzivi so skupni in presegajo nacionalne okvire, zato je pomembno, da se ključni akterji v iskanju rešitev povezujejo tudi na regionalnem nivoju. Dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost pri Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ), je poudaril izreden pomen razvojnega čezmejnega sodelovanja in povezovanje vseh deležnikov od razvojnih inštitucij, gospodarstva in politike na področju nizkoogljičnih tehnologij, vključno z vodikovimi tehnologijami, ki predstavljajo trajnostne rešitve. Tovrstno čezmejno sodelovanje namreč odraža rezultat strategij in politik v obeh državah, ki pomembno vplivajo na skupne strateške, znanstvene in razvojne dosežke.  

Pozdravnim nagovorom je sledil plenarni del s pregledom obstoječih političnih dokumentov na področju nizkoogljičnih tehnologij v Sloveniji in Avstriji, ki ga je pripravilo MIZŠ, ter prispevek Johanna Binderja (Forschung Burgenland), ki je predstavil energetsko specifiko Gradiščanskega in obstoječe usmeritve na politični ravni. V panelu, ki je pokrival raziskovalno – razvojne teme so najaktualnejše izzive, dognanja in projekte na področju nizkoogljičnih tehnologij predstavili: dr. Blaž Likozar, vodja Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu; dr. Viktor Hacker, vodja Delovne skupine na gorivnih celicah in vodikovih sistemih na Inštitutu za kemijski inženiring in okoljske tehnologije – CEET, ki deluje v okviru Tehnične Univerze Gradec, dr. Christian Heschl Oddelka za energijo in okolje Gradiščanske Univerze uporabnih znanosti in Heinz-Peter Liechtenecker iz Koroške Univerza uporabnih znanosti iz Avstrije. Na gospodarskem plenarnem delu so izzive pri vpeljevanju nizkoogljičnih tehnologij predstavili: Tilen Sever iz Steklarne Hrastnik, ki se usmerjajo v razogljičenje proizvodnih procesov z uporabo vodika, Johannes Kohlmaier vodja projektov v avstrijskem Green Tech Cluster, ki postaja središče za krožno gospodarstvo in podnebne spremembe v Gradcu; dr. Alex Kruis iz podjetja AciesBio je predstavil biološko platformo OneCarbonBio za proizvodnjo industrijskih kemikalij s katero je mogoče zmanjšati neto emisije ogljika, kar v kombinaciji z vodikom predstavlja ključno vlogo pri razogljičenju kemične industrije. Dr. Zoran Marinšek iz Kompetenčnega centra za sodobne tehnologije vodenja je predstavil vodikov prosumer v pametnem harmoniziranem električnem sistemu, ki proizvaja in hrani zeleni vodik ter iz njega proizvaja električno energijo, ki jo v sistemu trgovanja s fleksibilno energijo v pametnem omrežju dobavlja za izravnavanje vršnih obremenitev in uravnavanje energetskih tokov na mreži ter tako lahko predstavlja pomemben gradnik v nacionalni strategiji doseganja brezogljičnosti.  

Ključni del kongresa je bila interaktivna delavnica »Oblikovanje načrta za nizkoogljične tehnologije: skupna slovensko-avstrijska agenda«, ki jo je vodil dr. Peter Kumer iz MIZŠ, na kateri so udeleženci iz različnih deležniških skupin (visokošolske izobraževalne ustanove, raziskovalni centri, vladne in nevladne organizacije, gospodarska združenja, sektorske agencije, MSP in predstavniki splošne javnosti) osredotočili na razvoj smernic (ciljev, ukrepov, pričakovanih rezultatov, ciljnih skupin in časovnega okvira) za učinkovitejše medregionalno sodelovanje. Udeleženci ugotavljajo, da je strokovno in znanstveno področje na čezmejnem območju dobro razvito, a je izkoristek tega potenciala premajhen, saj manjkajo strategija za vodik, oblikovan pristop, ki bi omogočil približevanje zelenih tehnologij trgu (končnim izdelkom in 

kupcem) ter financiranje čezmejnih projektov in demonstracijskih pilotov, ki bi omogočali boljše povezovanje.  

Udeleženci kongresa so izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju v okviru načrtovanegadrugega medregionalnega kongresa H₂GreenTECH novembra 2021 v Celovcu, ter pozdravili vzpostavitev Vodikovega centra, ki nastaja v okviru projekta H₂GreenTECH. Ključna cilja centra sta dolgoročno povezati različne deležnike v Sloveniji in Avstriji v industrijsko čezmejno mrežo, za spodbujanje razvoja inovacij na področju vodikovih tehnologij in izvajanje Akcijskega načrta za spodbujanje vodikovih tehnologij; ter v okviru Enotne vstopne točke zagotoviti dostop podjetjem do storitev, vrhunskega znanja in raziskovalne infrastrukture raziskovalnih središč. S tem bo ustvarjena podlaga za spodbujanje rasti in razvoja nizkoogljičnih tehnologij, predajanje znanja mladim in prehod v brez ogljično družbo. 

PR: Dialog

Categories
Izobraževanje

Intervju z dr. Amalijo Žakelj, dr. Maro Cotič ter dr. Darjem Feldo, didaktiki matematike in organizatorji minisimpozija “Matematika v izobraževanju” na 8. evropskem kongresu matematike

Matematika v izobraževanju

Intervju z dr. Amalijo Žakelj, dr. Maro Cotič ter dr. Darjem Feldo, didaktiki matematike in organizatorji minisimpozija “Matematika v izobraževanju” na 8. evropskem kongresu matematike

Slovenija bo od 21. do 26. junija 2021 gostila 8. evropski kongres matematike (8EMC), ki se zgodi vsake štiri leta. Organizacija kongresa je bila v sodelovanju z vsemi aktivnimi matematičnimi institucijami v Sloveniji zaupana Univerzi na Primorskem (UP). Izvedba kongresa je bila prvotno načrtovana za leto 2020, vendar je bil le-ta zaradi epidemije bolezni COVID-19 prestavljen za eno leto. Tako se bo konec junija 2021 v Portorožu zbralo preko 1300 svetovno znanih matematikov iz okrog 80 držav, na kongresu pa bodo predstavili preko 900 prispevkov. Ugledni matematiki bodo v plenarnih in drugih prispevkih govorili o različnih raziskovalnih področjih matematike.

Na 8. evropskem kongresu matematike bo letos prvič tudi sekcija namenjena didaktiki matematike. Organizacijsko in programsko koordinacijo minisimpozija Matematika v izobraževanju je prevzela skupina didaktikov matematike s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem (UP PEF), prof. dr. Amalija Žakelj, prodekanja za študijske zadeve UP PEF in koordinatorica minisimpozija Matematika v izobraževanju, prof. dr. Mara Cotič, dekanja UP PEF, ter izr. prof. dr. Darjo Felda, prorektor UP. Vsem trem je skupno oranje ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji; o tem področju predajajo znanje bodočim učiteljem razrednega pouka, ki študirajo na fakulteti. So tudi avtorji številnih učbenikov in didaktičnih gradiv s področja matematike.

Vsi trije ste specializirani za didaktiko matematike. Pa lahko najprej laično pojasnite, kaj je didaktika matematike?

Felda: Didaktika matematike je znanstvena disciplina, ki išče načine, kako naj otrok, mladostnik ali tudi odrasel človek pobliže spozna matematiko kot del stvarnosti oziroma kot abstrakcijo, ki izhaja iz stvarnosti. Ker se velika večina ljudi ne ukvarja z matematiko kot znanostjo, je potrebno pri poučevanju in učenju matematike v osnovni in tudi v srednji šoli izhajati iz vsakdanjega življenja ob uporabi konkretnega materiala oziroma didaktičnih pripomočkov, ki kažejo na uporabnost matematike in ki hkrati pomagajo pri razumevanju abstraktnih pojmov.

Žakelj: Naj povem preprosteje, didaktika matematike pove, kako poučevati matematiko in med drugim uči, kako učence motivirati in usmerjati k samostojnemu učenju, jih navdušiti za matematiko ter jim odpreti obzorja, da se bodo matematiki lahko čudili in jo imeli radi.

Cotič: Didaktika matematike mlada je znanost, ki se je v svetu intenzivneje začela razvijati šele v 20. stoletju. Pomembno je vedeti, da je bilo za matematiko v začetku število. Tako njene prve začetke “vidimo” v štetju, v nastanku pojma “abstraktno naravno število”, v izoblikovanju imen in znamenj za števila in pozneje v prvih korakih k elementarnemu računanju s tako vpeljanimi števili. Vse do srede 20. stoletja se je pouk omejeval zgolj na potrebo, da se učencu nudi nepogrešljive instrumente za praktične aktivnosti; torej je šlo le za spoznavanje potrebnih tehnik za štiri osnovne računske operacije. Učenci so se torej učili samo “praktične” aritmetike. Geometrija ter ostala področja matematike so bila manj pomembna.

Po drugi strani se danes pri didaktiki matematike zelo poudarja, da je pri začetnih učenčevih korakih v svet matematike še posebej pomembna nepretrgana povezava s poukom drugih disciplin. Potreba in vrednost poučevanja in učenja matematike ni namreč samo v usvajanju njenih vsebin in metod, ampak je bistveni razlog za poučevanje in učenje matematike njena pomembnost pri razvoju celovite osebnosti učenca, ob tem pa je seveda matematika koristno orodje v življenju vsakega človeka, tako odraslega kot tudi otroka ali mladostnika.

Didaktik matematike mora torej imeti dobro matematično znanje ter se konstantno izpopolnjevati tudi na področjih pedagoških ter psiholoških znanosti?

Žakelj: Seveda. Didaktik matematike mora imeti odlično matematično znanje, saj lahko le na teh temeljih razvije za otroke in učence učinkovite pristope učenja in poučevanja matematike. Dobro mora poznati tudi razvijanje matematičnih vsebin in pojmov; razumeti mora temeljne koncepte matematike. Poleg vsega tega pa mora imeti tudi željo, da dela z otroki in si pridobiti pedagoška in psihološka znanja, ki so potrebna za delo z učenci, dijaki in s študenti. Tako kot se matematika kot znanstvena disciplina stalno razvija, se vzporedno razvija tudi didaktika matematike; raziskuje in posodablja pristope učenja in poučevanja matematike po vsej vertikali, od predšolskega do univerzitetnega izobraževanja.

Cotič: Vsak didaktik matematike bi moral poučevati v šoli, preden začne delati na fakulteti. Samo na tak način se teorija oplemeniti, saj je didaktika matematike brez njene uporabe v šoli mrtva znanost. Mi trije smo na primer prej kar nekaj let učili na različnih šolah. Nujne so namreč neposredne izkušnje v razredu, začutiti moraš razred in vsakega učenca ter razumeti, da tam nisi le zaradi znanja matematike. Pri učencu ne razvijaš samo kognicije, ampak je nujen tudi konativni in afektivni razvoj.

Raziskave kažejo, da je matematika veliko bližja učencem v nižjih razredih osnovne šole, kasneje navdušenje nad matematiko pogosto upade. Kje vidite razlog za ta upad navdušenosti nad matematiko?

Žakelj: V nižjih razredih osnovne šole pouk matematike v večji meri kot kasneje izhaja iz otrokovega vsakdanjega življenja. Raziskave kažejo tudi, da posameznik veliko bolje razume matematiko, če izhaja iz konkretne izkušnje. To prakso bi lahko pogosteje obdržali tudi v srednji šoli. V višjih razredih osnovne šole se žal prepogosto prehitro preide na abstraktno raven.

Cotič: Navdušenost za matematiko v največji meri upade zato, ker ne izhajamo iz učenčevega sveta in matematiko poučujemo kot spisek receptov. Problemska situacija, ki izhaja iz učenca, ima veliko prednosti. Učenec je namreč notranje motiviran, da reši problem, ki izhaja iz te situacije, saj je v le-to vpleten na osebni ravni. Zato vloži v reševanje maksimalne napore in zaposli vse svoje sposobnosti.

Felda: Zaradi napačnega pristopa k podajanju matematičnih znanj v višjih razredih osnovne šole navdušenje nad matematiko uplahne, ker se učenec znajde v nekem tujem, neznanem okolju. V začetnih letih šolanja je poznal situacijo, v kateri je spoznaval matematične pojme in zakone, le-te je lahko sproti med seboj povezoval in gradil matematično znanje. Sčasoma pa se kopičijo neka pravila, ki si jih skuša zapomniti, a v njih ne vidi smisla in zato obležijo nekje ob izgrajenem znanju. Včasih ima srečo, da pravilno uporabi “obležano” pravilo in reši nalogo, a se sam ne zaveda, zakaj je bilo uporabljeno pravilo ustrezno. Pri pouku bi vsekakor morali izhajati iz problemske situacije, ki jo učenec razume, jo poskuša reševati in v postopku reševanja s pomočjo učitelja spoznava nove pojme in koncepte. Tako pridobljena znanja so trdnejša, neposredno so povezana s predhodnimi znanji, ki jih je učenec vključeval v razreševanje problemske situacije, in predstavljajo nadgradnjo predhodnih znanj. Povsem so zgrešene metode učenja matematike, po katerih je potrebno najprej postaviti “definicijo” neke nove vsebine in nato le-to uporabljati v reševanju problemov, učitelj pa svojo krivdo za slabo poučevanje zvali na učence, češ da niso naredili dovolj vaj. Bistri in delavni učenci, ki jih matematika kot taka ne zanima preveč, so po navadi uspešni na preizkusih znanja, ki sledijo obravnavi določene matematične vsebine, precejšnje razočaranje pa pokažejo po nacionalnih preizkusih znanja, ko ne najdejo strategije za rešitev preprostih problemov iz življenjskih situacij.

Kako bi otroku, ki mu matematika ni blizu oz. zanjo ni motiviran, le-to približali?

Cotič: Tukaj bi citirala velikega matematika Lobačevskega: “Če v matematiki, ki je tako lastna človeškemu razumu, mnogi ne dosežejo uspeha, je treba to upravičeno pripisati pomanjkljivostim v umetnosti in načinu poučevanja.” Iz tega razloga je nujno, da učitelj diferencira in individualizira pouk. Od vsakega učenca naj zahteva toliko, kolikor le-ta zmore in razume. Zato je treba razvijati različne didaktične oblike, ki bodo upoštevale posebnosti in razlike v hitrosti otrokovega razvoja, njegovo nadarjenost in hitrost napredovanj. Matematika naj učencem zagotavlja dvoje: izziv in občutek uspeha. To pomeni, da vsak učenec pridobi kar se da največ. Ne smemo pa od njega zahtevati toliko, da bo neuspeh njegova prepogosta izkušnja.

Felda: Če učence pripravljamo na življenje, da bodo lahko samostojno delovali v osebnem, profesionalnem in socialnem okolju, se je potrebno zavedati, da bodo zasedali najrazličnejša mesta v bodoči družbi, saj bodo sledili svojim idealom, interesom, zmožnostim in priložnostim. Eni bodo za svoje delovanje v družbi potrebovali več, drugi manj matematičnega znanja, eni bodo potrebovali določene vsebine, drugi druge, zato moramo zlasti v osnovni šoli vsakega otroka matematično opismeniti, da bo nato lahko nadaljeval svojo življenjsko pot. Smešno postaja lažno prepričanje, da lahko praktično vsi učenci v osnovni šoli dosegajo najvišja znanja in da je za otroka strašen neuspeh, če nima vsaj prav dobre ocene. Gotovo predstavlja ta pomislek o neuspehu levji delež za vse tesnobne občutke ob preverjanjih znanja in za strah pred matematiko kot tako. Vemo pa, da je lahko učenec, ki dosega oceno dobro ali tudi zadostno, zelo uspešen v svojem nadaljnjem življenju in bi bil še bolj srečen in vedrega počutja, če predhodno ne bi občutil krivde za “neuspeh”, ker ni znal izračunati na primer višine petstrane piramide.

Dr. Žakljeva, vi ste sodelovali pri pripravi trenutno aktualnega Učnega načrta za matematiko, vsi trije pa ste avtorji oziroma soavtorji velikega števila učbenikov ter delovnih zvezkov za matematiko za osnovno šolo. Kako taka gradiva sploh nastanejo ter kaj je vaše vodilo pri pripravi le-teh za učence?

Žakelj: Na UP PEF deluje izjemno dobra skupina didaktikov matematike, med njimi so široko prepoznani avtorji učbenikov. Zagotovo je na tem mestu potrebno omeniti prav dekanjo UP PEF, prof. dr. Maro Cotič, ki je avtorica številnih učbenikov in v slovenskem prostoru ena izmed pomembnejših avtoric učbeniških kompletov za matematiko za osnovno šolo. Seveda pa je izdelava kvalitetnih učbeniških kompletov praviloma skupinsko delo, tako da vedno poleg didaktikov matematike pri pisanju učbenikov sodelujejo tudi izkušeni učitelji. Menim, da bi moral vsak didaktik matematike, še bolje pa skupina didaktikov, ki deluje povezano, ob izgradnji teoretičnega modela učenja in poučevanja matematike, izdelati tako učbeniško gradivo za učence kot tudi študijsko gradivo za študente. Avtorji s tovrstnimi gradivi učencem, dijakom, študentom in tudi mlajšim kolegom posredujejo svoja spoznanja, vedenja in pogled, kaj in kako je potrebno, da se teorija prelije v prakso, saj je didaktika matematike v veliki meri aplikativna znanost.

Cotič: V moji bibliografiji je že kar nekaj učbenikov in delovnih zvezkov za matematiko za osnovne šole. Sicer pa morajo biti učbeniki vedno pisani za učenca, ne za učitelja. Pri pisanju učbenika moramo upoštevati tako razvojno psihologijo kot didaktiko matematike in matematiko ter kulturni prostor, v katerem učbenik nastaja. Pisanje učbenika mi vedno predstavlja velik izziv, saj pri tem uporabim vse svoje znanje in ustvarjalnost. Posebno rada oblikujem različne problemske situacije, preko katerih vpeljujem nove matematične pojme in koncepte. Pa še to: prepričanje slovenske javnosti, da so učni načrti za matematiko prezahtevni v primerjavi z učnimi načrti drugih držav, ne velja. Naši učni načrti so popolnoma primerljivi. Veliko držav pa ima celo zahtevnejše učne načrte.

Felda: Tako je, vsa učbeniška gradiva in učni načrti naj bi bili pripravljeni za učenca. Zaradi razvoja družbe in sprememb, ki se vzporedno dogajajo, je potrebno slednje spreminjati in temu prilagajati učna gradiva. Seveda pa bi morali to napraviti premišljeno in z zavedanjem, da je potrebno ob večjih spremembah najprej pripraviti učitelje, da bodo sledili novostim. Neke spremembe ad hoc največkrat povzročijo slabo voljo v vzgojno-izobraževalnem sistemu in po navadi povzročijo še nove spremembe, s katerimi se skuša popravljati predhodno narejene napake. Na žalost se v novejšem času tudi na učbenike in še posebej delovne zvezke gleda skozi prizmo dobičkarstva. Namesto strokovnosti in ustreznih didaktičnih prijemov, ki naj bi dajali vrlino tem gradivom, se pojavljajo na hitro oblikovana gradiva s strokovno oporečnimi zapisi in nepremišljeno zasnovo podajanja znanja, največkrat v smislu pomnjenja receptov.

Tudi veliki matematiki so začeli na začetku, z osnovnimi geometrijskimi in številskimi pojmi. Menite, da lahko izkušnja iz obdobja zgodnjega učenja matematike prispeva k temu, da se bo človek celo življenje ukvarjal z matematiko?

Felda: Poti do ukvarjanja z matematiko kot znanostjo je veliko – kot je vsak človek edinstven, tako je edinstvena tudi njegova življenjska pot. Nekateri bodoči znanstveniki se v mladosti izkazujejo kot uspešni tekmovalci na različnih (tudi mednarodnih) matematičnih tekmovanjih, čeprav uspeh na teh tekmovanjih še ne pomeni, da se bo tekmovalec usmeril v raziskovanje matematike. Delovne navade, natančnost pri delu, potrpežljivost, logično sklepanje in kritično mišljenje, kar vse običajno razvijejo uspešni tekmovalci, pridejo prav tudi na drugih raziskovalnih področjih. Ker pa so tekmovanja nekaj povsem drugega kot raziskovanje, ni nujno, da so bodoče uspešne raziskovalce na področju matematike sploh pritegnila matematična tekmovanja.

Žakelj. Res je, tudi najboljši rezultati na raznih tekmovanjih ne pomenijo, da bo nekdo nekoč tudi raziskovalec določenega področja. Sicer pa je učitelj tisti, čigar poslanstvo je ustvariti spodbudno učno okolje za vse učence.

Cotič: Pri nadarjenih otrocih je zelo pomembno, da učitelj vodi matematični pouk tako, da začutijo, da matematika ni že dano in zaprto znanje, temveč vselej aktivno mišljenje. Naloga učiteljev ni le prenašanje matematičnih vednosti, pač pa, da vzbujajo in spodbujajo interese, radovednosti, spoznavne potrebe. Učitelj naj nikoli ne nadomesti učenčevega angažmaja, saj bi s tem izničil formativno plat matematičnega izobraževanja. Če učenec problema ne rešuje osebno – in to se zagotovo dogaja – potem ne zorijo njegove umske sposobnosti in pristno razumevanje ter usvajanje matematičnih konceptov. Dejansko naj bi se nadarjeni učenci učili matematike, ko stopajo po poti razvoja človeškega mišljenja. Različni matematični koncepti in teorije so se pogosto razvili v situacijah, ko je bilo treba rešiti nek problem, dotedanja poznana sredstva za reševanje le-tega pa niso več zadoščala. Na enak način naj učenci razne postopke in dejstva usvojijo z lastnim (osebnim) razmislekom in konceptualizacijo. Na ta način bodo vzljubili matematiko in se veliko raje odločili za študij matematike.

Didaktika matematike pridobiva na veljavi. Na 8. kongresu matematike (8EMC) bo tudi minisimpozij Matematika v izobraževanju, katerega koordinatorica boste vi, dr. Žakljeva. Kaj je njegov namen?

Žakelj: Namen minisimpozija je združiti vodilne mednarodne raziskovalce s področja didaktike matematike in sorodnih področij ter predstaviti najnovejša znanstvena spoznanja o inovativnih pristopih učenja in poučevanja matematike, od preduniverzitetnega do univerzitetnega izobraževanja. Strokovnjaki s področja didaktike matematike bodo med drugim govorili o vlogi in pomenu matematike v izobraževanju. Glede na hiter tehnološki napredek in razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije bodo predstavljeni tudi različni pogledi o bodočem douniverzitetnem in univerzitetnem izobraževanju matematike, kako posameznika pripraviti na uspešno razreševanje vse številnejših, še nedefiniranih problemskih izzivov jutrišnjega dne.

DF: Poudariti je potrebno še, da je relativno nedolgo tega, morda pred 20 ali 25 leti, v slovenskih matematičnih krogih veljalo prepričanje, da se morajo razredni učitelji veliko “pedagoško” izobraževati, učitelji matematike na predmetni stopnji osnovne šole manj, učitelji matematike v gimnazijah pa komaj še kaj, slednji naj bi bili zlasti matematično izobraženi. Danes je prepričanje verjetno nekoliko drugačno, a didaktika matematike se na Slovenskem še “postavlja”. Morda bi bilo dobro, če bi didaktiki matematike z različnih slovenskih univerz tesneje sodelovali, saj je “raziskovalnih vprašanj s področja učenja in poučevanja matematike” v našem kulturnem prostoru veliko. V okviru Univerze na Primorskem se je oblikovala močna skupina didaktikov matematike in v veliko čast nam je, da bomo na 8. evropskem matematičnem kongresu, ki poteka pod okriljem Evropskega matematičnega društva, prvič vodili prej omenjeni minisimpozij. Prepričani smo, da bo prinesel koristno izmenjavo spoznanj, mnenj in izkušenj med didaktiki različnih držav. Upamo, da se bo področje didaktike matematike tudi v prihodnje obdržalo med področji, ki bodo obravnavana na evropskih matematičnih kongresih.

MC: Didaktika matematike kot samostojna znanstvena disciplina se je v Sloveniji začela bolj razvijati dokaj pozno, in sicer šele pred kakimi 40 leti, okoli leta 1980, kar pomeni, da je dokaj mlada, a vendarle hitro razvijajoča se disciplina. Ker bo tematika matematike v izobraževanju na evropski kongres uvrščena prvič, je to še dodatna potrditev in pohvala za slovenske didaktike matematike.

Kako kot vodilni didaktiki matematike v Sloveniji vidite vlogo matematike in didaktike matematike v bodoče? Katerim znanjem bo potrebno dati v bodoče še večji pomen, da bomo ohranili kakovosten šolski sistem?

Žakelj: Tehnološki napredek, razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije vedno bolj vplivata na spremembe izobraževalnih praks in posledično na spremembe v razvoju didaktik. Če so bile v preteklosti izobraževalne ustanove eden glavnih “virov znanja”, temu danes ni več tako, saj so informacije dostopne posamezniku tako rekoč na vsakem koraku. Prav tako se spreminjajo tudi pristopi učenja in poučevanja matematike. Danes pristopi učenja in poučevanja matematike vedno bolj temeljijo na aktivni vključenosti učenca v procesu učenja. Namen poučevanja matematike je usmerjati učence, da bodo matematiko odkrivali, osmišljali, gradili in ob tem razvijali kritično in ustvarjalno mišljenje. V bodoče bodo najbolj iskani poklici tisti, ki se bodo ukvarjali z analizo in razumevanjem podatkov, delom z umetno inteligenco, razvojem programske opreme in aplikacij, digitalizacijo, informacijsko varnostjo ipd. Šola mora zato med drugim poskrbeti, da posameznike izobrazi o vlogi in pomenu digitalnih tehnologij. Vsa ta znanja pa imajo svojo podstat v matematiki, tako da matematično znanje postaja vse bolj pomembno za gospodarski razvoj družbe in tudi za posameznikovo sodelovanje v njej. In tako kot se npr. razvija matematična znanost, se vzporedno razvija tudi didaktika matematike.

Felda: Seveda je nehvaležno napovedovati, kaj vse nas čaka v prihodnosti, a vendar se moramo zavedati, da gre pri učenju in poučevanju matematike za izgradnjo matematične kompetence in matematične pismenosti. Skozi zgodovino so se razvijali in izpopolnjevali tehnični in tehnološki pripomočki, ki so vplivali tudi na učenje in poučevanje matematike – postavili so se izzivi pred didaktiko matematike, ki je skušala iskati optimalne rešitve. Dogajale so se nezveznosti, ki so jih nekateri nekritično vpeljevali ob kaki tehnični ali tehnološki novosti, pogosto pa se je izkazalo, da taka “prehitevanja” prinesejo veliko več škode kot koristi. Ker je matematika nastala in se razvijala iz vsakdanjih potreb človeka, ki je v njej iskal strategije reševanja zagat, v katerih se je znašel, mora to prvobitno potrebo po matematiki začutiti tudi otrok, da bo uvidel njen smisel. Vsako, še tako imenitno tehnološko čudo, ne more nadomestiti osnovnega logičnega razumevanja matematike, postane lahko le koristen pripomoček pri uporabi matematike za reševanje najrazličnejših problemov. Bit vsega pa predstavlja razumno bitje – človek in prav nanj ne smemo pozabiti tudi ob pogledu v še tako digitalizirajočo se prihodnost.

PR: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Categories
Izobraževanje

Ne pozabite – svečana prireditev Zotkini talenti 2021, jutri od 10.00 ure dalje v Ljubljani

KAJ: svečana prireditev Zotkini talenti 2021

KDAJ
: jutri, 12. junija 2021, z začetkom ob 10.00 uri

KJE
: Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani

Svečani dogodek ZOTKS organizira v čast najboljšim mladim talentom, ki so se s svojim znanjem, sposobnostmi, z inovativnostjo in ustvarjalnostjo najbolje izkazali v tekočem šolskem letu na državnih tekmovanjih iz znanj z različnih področij in na srečanju mladih raziskovalcev v organizaciji ZOTKS. Zaradi omejitve števila udeležencev bomo priznanja podeljevali v manjših skupinah tekom celega dneva med 10.00 in 18.00.

Podelitve bodo potekale po naslednjem razporedu:

  • 10.00 logika – osnovne šole
  • 11.30 logika in psihologija – srednje šole
  • 13.00 kemija – srednje šole, konstruktorstvo
  • 14.30 naravoslovje, biologija, festival inovativnih tehnologij (programiranje, digitalna, fotografija, predstavitve, multimedija, robotika, poznavanje tehnologij)
  • 16.00 kemija – osnovne šole

Vabimo vas, da se udeležite prireditve ZOTKINI TALENTI 2021 ter počastite dosežke mladih talentov, katerih rezultati si zaslužijo posebno pozornost, v teh časih pa še dodatno spodbudo in motivacijo.

Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo!

PR: Zveza za tehnično kulturo Slovenije

Categories
Izobraževanje

Konzorcij slovenskih pedagoških fakultet bo izvedel nacionalno evalvacijo poteka in učinkov izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19

Konzorcij pedagoških fakultet iz Kopra, Ljubljane in Maribora je bil v okviru javnega povabila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izbran za izvedbo nacionalne evalvacije študija z ugotavljanjem poteka in učinkov izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19 na ravneh osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja z vidika doseganja učnih ciljev in standardov znanja ter z vidika socialno-čustvenega odzivanja.

Z evalvacijsko študijo bodo vključeni visokošolski učitelji zbrali utemeljene informacije o poteku in učinkih izobraževanja na daljavo za ravni osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja v preteklem šolskem letu. Na podlagi analize stanja bodo načrtovali sistemske kompenzacijske ukrepe, ki bi prispevali k intenzivnejšemu zmanjševanju neenakosti med učenci in učenkami, dijaki in dijakinjami, v doseganju z učnimi načrti predpisanih ciljev in standardov znanja, saj se predvideva, da se v času izvajanja izobraževanja na daljavo te neenakosti povečujejo.

Spremembe, ki so nastopile z uvajanjem zaščitnih ukrepov v času epidemije so pokazale na eni strani na neenotnost v sprejemanju dejstva epidemije kot zdravstvenega in družbenega problema, ki ima neposreden vpliv na konceptualizacijo soočanja z epidemijo ter iz nje izhajajočih priporočil in navodil odločevalcev za izvajanje pouka v izrednih razmerah, po drugi strani pa vrsto vprašanj o socialni (ne)pravičnosti in psihološki (ne)utemeljenosti sprejetih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja.

Raziskave, ki so bile od začetka epidemije izvedene na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji so z različnih zornih kotov oz. s parcialnimi vpogledi pokazale na pestrost psihosocialnih in materialnih potreb in nastalih težav, povezanih s starostjo otrok in mladostnikov, vrstami družin in njihovim SES, slabo pripravljenostjo za šolanje oz. poučevanje od doma, nejasno komunikacijo med odločevalci in šolami ter družinami, zaznano pričakovano pomanjkanje druženja z vrstniki in igre ter potrebo po bolj sprotnih in enoznačnih povratnih informacijah šole oz. učiteljev z družinami oz. učenci in dijaki.

Globalni cilj te evalvacijske študije je dvojen in se nanaša na izdelavo strokovnih podlag za: boljše razumevanje dinamik in značilnosti ter oceno učinkovitosti prilagajanja obstoječega nacionalnega vzgojno-izobraževalnega sistema na osnovnošolski in srednješolski ravni ukrepom epidemije COVID-19, vključno s prepoznanimi prednostmi in pomanjkljivostmi za učenje in znanje, poučevanje, šolsko svetovalno delo, vodenje šol in psihosocialno oz. socialno-čustveno stanje vseh udeleženih ter predloge rešitev sistemskih ukrepov za vključevanje ugotovljenih pozitivnih in negativnih učinkov epidemije COVID-19 za vzgojno-izobraževalno kakovosten in socialno pravičen razvoj osnovnega in srednjega šolstva v Sloveniji v prihodnje.

Glede na navedeno bo študija, ki bo zajela širši vidik (poleg organizacijskega tudi skrb za psihosocialno počutje) izvedbe in posledic izobraževanja na daljavo, za odločevalce predstavljala pomembno podlago za vpeljave sistemskih kompenzacijskih ukrepov ter tudi nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja.

PR: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Categories
Izobraževanje

Do štipendije na olimpijskih igrah mladih znanstvenikov

Jaša Knap
Miša in Živa

Ljubljana, 26. maj 2021 – Na največjem svetovnem tekmovanju na področju znanstvenih projektov za srednješolce, mednarodnem sejmu znanosti in tehnike (Regeneron ISEF), so Slovenijo zelo uspešno zastopali trije dijaki, izbrani na 54. Državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS).

Mednarodni sejem znanosti in tehnike je letos v njegovi več kot sedemdesetletni zgodovini prvič potekal virtualno. Slovenijo, ki je na tekmovanju sodelovala petič, je s svojim projektom Razbijanje substitucijske šifre zastopal Jaša Knap, dijak Gimnazije Bežigrad iz Ljubljane. Čeprav je bila njegova naloga vezana na specifike slovenskega jezika, je v kategoriji Sistemska programska oprema prejel posebno nagrado in si prislužil polno štipendijo s šolnino za univerzitetni študij računalništva na priznani Univerzi Innopolis v ruskem Kazanu. Poleg štipendije mu lahko pripada še mesečni dodatek do 300 USD.

Kot ekipa sta na sejmu sodelovali tudi Kaja Zupanič in Miša Pintarič, dijakinji II. gimnazije Maribor. Njuna naloga Bakteriofagi v boju proti bakteriji Serratia marcescens je sodelovala v kategoriji Mikrobiologija.

Na letošnjem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike je sodelovalo preko 1800 mladih znanstvenikov iz 64 držav sveta in 49 ameriških zveznih držav. Najbolj nadarjeni dijaki so se letos potegovali za nagrade in štipendije, katerih skupna vrednost je znašala približno 5 milijonov USD. Žirija je bila sestavljena iz več kot 1200 vrhunskih strokovnjakov in znanstvenikov, vključno z Nobelovimi nagrajenci. Tekmovanje Regeneron ISEF, ki velja za olimpijske igre mladih znanstvenih talentov, že od leta 1950 organizira Društvo za znanost.

Več informacij in rezultate lahko najdete tukaj, projekte mladih znanstvenikov pa tukaj.

≠≠≠

O Zvezi za tehnično kulturo Slovenije

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 75-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno pionirsko vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha.

Program ZOTKS sofinancirajo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Urad Republike Slovenije za mladino in drugi. Več informacij o organizaciji se nahaja na www.zotks.si.

PR: Zveza za tehnično kulturo Slovenije

Categories
Izobraževanje

Teden vseživljenjskega učenja in razvoja kariere | 24.-28. 5. 2021

Spoštovani,

obveščamo vas, da bo s ponedeljkom, 24. maja, pričel virtualen Teden vseživljenjskega učenja in razvoja kariere UP PEF, ki je namenjen:

–       dijakom, da spoznajo svoje karierne možnosti,

–       študentom, da se odločijo, ali nadaljujejo s študijem na podiplomski stopnji, ali se zaposlijo,

–       iskalcem zaposlitve, da spoznajo, kako lahko pridejo do službe,

–       zaposlenim, ki so se zaradi posledic epidemije znašli na spremenjenem trgu dela,

–       strokovni javnosti, kadrovnikom, ki spremljajo nove izzive zaposlovanja.

SkupinaIzziviPredlagan dogodekTermin
dijakikdo sem, kaj me zanima– Karierna klepetalnica24. 5. 2021 ob 12.00
  študentikam naprej,nadaljevati študij ali se zaposliti– Informativni dan za podiplomski študij- Karierni dan- Predstavitev zanimivih kariernih poti diplomantov Pedagoške fakultete26. 5. 2021 ob 17.00 27. 5. 2021 ob 13.00 27. 5. 2021 ob 18.00
iskalci zaposlitvekako delodajalci razmišljajo, kako najti službo– Predavanje: Hitro do službe …24. 5. 2021 ob 18.00
 zaposlenikako razširiti znanje na pedagoško področje, kako poglobiti znanje na področju upravljanja s človeškimi viri,kje nadaljevati brezplačen študij (z doseženo VI. stopnjo izobrazbe)– Informativni dan za študijski program za izpopolnjevanje (Pedagoško-andragoško izobraževanje)- Predstavitev mag. štud. prog. Izobraževanje odraslih in razvoj kariere26. 5. 2021 ob 16.00  28. 5. 2021 ob 17.00
 strokovna javnostpred katerimi izzivi smo se v času epidemije znašli– Okrogla miza Izobraževanje odraslih in razvoj kariere pred novimi izzivi25. 5. 2021 ob 17.00

Za širšo javnost izpostavljamo naslednje dogodke:

–       Izobraževanje:Hitro do službe – kako vas delodajalci dojemajo na razgovoru in kako razmišljajo o vas? (24. 5. 2021 ob 18.00)

–       Okrogla miza: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere pred novimi izzivi (25. 5. 2021 ob 17.00)

–       Alumni klub UP PEF: predstavitev zanimivih kariernih poti diplomantov (27. 5. 2021 ob 18.00)

Marsikdo je v zadnjem, posebnem letu prišel do prelomne točke – na dodiplomskem študiju ugotovil, da so se spremenili trendi na trgu dela, ali pa v službi doživel spremenjene pogoje dela. Zato je zagotovo čas za razmislek o nadaljnji karierni poti. Vis. učitelji in študenti s Pedagoške fakultete UP so se odločili organizirati dogodke, s katerimi želijo poudariti pomen vseživljenjskega učenja.

PR: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Categories
Izobraževanje

Sejem akademske knjige Liber.ac 2021: Stopinje v mestu

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (FF UL) od 18. do 20. maja 2021 pripravlja tradicionalni Sejem akademske knjige Liber.ac, ki že vse od leta 2010 povezuje članice Univerze v Ljubljani ter mnoge slovenske akterje s področja izdajanja, promocije in distribucije akademskih knjig. Sejem, ki bo letos potekal na spletu, bo spremljal bogat spremljevalni program, ki tokrat nosi naslov Stopinje v mestu, večino dogodkov je pripravil Oddelek za arheologijo. Spletni dogodki bodo tako z različnih zornih kotov osvetlili poglede na mesto, njegov pomen in razvoj, pogovarjali pa se bomo tudi o spreminjajoči se vlogi mestnega prostora v času epidemije.

Spletni knjižni sejem bo v čim širši meri povezal založnike akademskih knjig. Namesto v Foersterjevem vrtu bo tako knjige mogoče kupiti na spletu. Trenutno število sodelujočih razstavljavcev na spletnem sejmu je 47.

V spremljevalnem programu, ki smo ga poimenovali Stopinje v mestu, pa bomo oder prav tako preselili na splet. Skozi pripravljene spletne spremljevalne dogodke bodo obiskovalci in obiskovalke spoznavali novejša spoznanja o urbanizmu in komunalni infrastrukturi rimske Emone, nevidno življenje odpadkov, arhitekturo Radia Študent (v sodelovanju z Radiem Študent), si pogledali gledališko predstavo študentk in študentov Oddelka za arheologijo FF UL, spoznavali, kaj je epidemija razkrila o mestu, upravljanju z njim in bivanju v njem med zaporo, prisluhnili predstavitvam knjig ter glasbi, kot je nastopu Tinkare Kovač, in še in še.

Letošnji sejem bodo vizualno pospremile tri razstave:

– Mestni kri(ti)ki: razstava družbenokritičnih plakatov, UL ALUO, smer Grafično oblikovanje (Plakatna galerija Figovec, 7. 5. 2021-27. 5. 2021); v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje UL ter Tam-Tam Inštitutom,

– Razstava ob 80-letnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL (avla Filozofske fakultete),

– Razstava poljske književnosti. Sodobne poljske avtorice v slovenskih prevodih (Slovanska knjižnica, otvoritev 19. 5. 2021).

Spremljevalni program se bo na spletni strani sejma oz. Youtube kanalu Znanstvene založbe FF odvrtel v dneh od 18. do 20. maja.

Sejem akademske knjige Liber.ac tradicionalno poveže članice ljubljanske univerze ter različne akterje s področja knjižne produkcije in promocije akademske knjige. Skupaj z bogatim spremljevalnim programom je vsakoletna predstavitev akademske založniške dejavnosti postala pomembna javna prireditev, ki vsakokrat znova pritegne širšo zainteresirano javnost.

Lepo vabljeni na sejem, kjer vas bodo čakale posebne cene izbranih knjižnih del, in na dogodke v spremljevalnem programu!

Več informacij o sami prireditvi je dostopnih na spletni strani sejma.

FB-stran

FB-dogodek

PR: FF

Categories
Izobraževanje

Raziskava Katedre za prostorsko planiranje o ustreznosti bivanjskih pogojih za delo od doma

Delo od doma je v Sloveniji pa tudi v svetu v zadnjih letih ostalo na obrobju družbenih vprašanj in se mu raziskovalno ni posvečalo veliko pozornosti. S pojavom epidemije koronavirusa pa je delo od doma ponovno postalo zelo aktualno. In takšna oblika dela lahko postane naša nova realnost. Zaposleni na Katedri za prostorsko planiranje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL so se tako lotili raziskave, s katero so preverjali ustreznost bivanjskih pogojev za delo od doma. Delo od doma v raziskavi razumejo kot opravljanje delovnih obveznosti izven običajnega delovnega okolja. Osnova za izvedbo raziskave sta bili anketi, ki sta bili opravljeni v času 1. in 2. vala epidemije COVID-19 (pomlad 2020 in december 2020 – februar 2021). Anketa se bo izvajala tudi ob morebitnih naslednjih valovih.

Z anketnimi odgovori so želeli na Katedri za prostorsko planiranje preveriti zastavljeno hipotezo, da smo si Slovenci zaradi razpršene poselitve (in s tem posledično prostorsko razvejane družbene in gospodarske infrastrukture) in prevladujočega tipa eno oz. dvostanovanjskih hiš hitro in razmeroma enostavno uredili delo od doma. Preučevali so, ali se je razpršena poselitev v obdobju koronavirusa izkazala kot pozitivna vrednota slovenskega prostora, čeprav se je do zdaj v veliki večini izpostavljala kot manj primeren prostorski vzorec.

Prostor ni najpomembnejši vidik dela od doma

Trenutni (vmesni) izsledki kažejo korelacijo med boljšimi prostorskimi pogoji za delo od doma pri tistih, ki živijo v večjih bivanjskih enotah. Največ težav pa je delo od doma predstavljalo predvsem ljudem z manjšimi bivališči v večstanovanjskih tipih bivališč (bloki), kjer so anketiranci pogosto navajali pomanjkanje primernega prostora za delo. Kar 60 % vseh anketirancev je delo od doma opravljalo v prostorih, ki v osnovi niso namenjeni delu (dnevne sobe, jedilnice, spalnice, garaže ipd.). Izsledki kažejo tudi, da prostor ni najpomembnejši vidik dela od doma, temveč na produktivnost dela vplivajo predvsem socialne razmere v družini (kot je na primer šolanje otrok od doma).

Na vidiku spremembe, ki bodo dale večji pomen podeželju

Policentrični urbani sistem se je izkazal kot uspešen model prostorske organizacije ne samo z vidika organizacije dela od doma, temveč tudi za enostavnejše izvajanje ukrepov – prepoved gibanja med občinami brez sistema dobro dostopnega javnega zdravstva, šolstva in drugih storitev ne bi bila izvedljiva, prav tako je dokaj dobra dostopnosti do telekomunikacijske tehnologije omogočila izredno hitro prilagoditev oblik dela na domu. Izkazalo se je tudi, da prostorske možnosti omogočajo uspešno samoorganizacijo ljudi, ki so vsaj v določenih sektorjih lahko delo nemoteno opravljali od doma. Na Katedri za prostorsko planiranje menijo, da lahko pričakujemo, da bodo posledice pandemije globoko zarezale tudi v organizacijo dela v prihodnje in v spremenjen odnos med krajem bivanja in dela. Potreba po življenju blizu delovnega mesta, v urbanih in zaposlitvenih središčih, ne bo več nuja oz. prednost. Posledično se lahko krepi pomen podeželja (tudi v luči samooskrbe) ter priseljevanje izobražencev. Reorganizacija prostora bo postala nuja oz. smo pri reorganizaciji že v zaostanku. V prihodnosti se pričakuje povečanje delavcev, ki bodo delo opravljali vsaj delno od doma – t. i. hibridni sistem dela. Kako močno se bo delo reorganiziralo tudi po pandemiji, še ne moremo napovedati, pričakujemo pa lahko določene spremembe, ki bodo dale večji pomen podeželju, ter skrbnejši razmislek o decentralizaciji javnih funkcij, čeprav predvsem gospodarstvo teži k vedno večji centralizaciji dejavnosti.

Razvoj podeželja je pomembno raziskovalno področje zaposlenih na Katedri za prostorsko planiranje, znanja s tega področja pa so tudi ključnega pomena za raziskovanje dela od doma. Podrobnejši izsledki raziskave, ki jo finančno podpira Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost v okviru raziskovalnega programa P2-0227 Geoinformacijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije, so na voljo na spodnjih povezavah:

PR: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani