Categories
Kmetijstvo

Podpis pogodbe o nakupu poslovne stavbe v Kočevju

Kočevje, 19. avgust 2021 – Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG), je danes s podjetjem Gozdarstvo Grča, d. o. o., Kočevje (Gozdarstvo Grča), sklenila pogodbo o nakupu poslovne stavbe v Kočevju. Kupoprodajno pogodbo so podpisali glavni direktor SiDG g. mag. Robert Tomazin, poslovni direktor SiDG g. Matjaž Juvančič in finančni direktor SiDG g. Andrej Janša kot zastopniki kupca ter direktor Gozdarstva Grča g. mag. Stojan Rovan kot zastopnik prodajalca.

Družba SiDG, ki je bila v letu ustanovljena z ZGGLRS v letu 2016, ima sedež v Kočevju. Je največje gozdarsko podjetje v državi in po številu zaposlenih tudi največji zaposlovalec v Kočevju. Deluje sicer na več lokacijah, ki so razporejene po celotnem območju Republike Slovenije, poslovna stavba pa se nahaja na Rožni ulici 39 v Kočevju, kjer ima družba poslovni naslov. Za poslovno stavbo je družba doslej imela sklenjeno najemno razmerje.

Z namenom gospodarnejše ureditve potrebnih poslovnih prostorov ter ob tem zagotovitve večje stabilnosti za svoje poslovanje, se je družba odločila, da bo odkupila poslovne prostore, ki jih trenutno najema. Z lastnimi poslovnimi prostori sedeža družbe bo družba lažje sledila svojim ostalim ciljem, kot so podpora izobraževalnemu in znanstveno-raziskovalnemu delu, spodbujala razvoj podeželja ter na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočala usposabljanje strokovnega osebja. Tako bo naredila tudi korak k oblikovanju centra dejavnosti gozdarske proizvodnje v Republiki Sloveniji.

Družba torej kupuje poslovno stavbo s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, dostopnimi potmi in parkiriščem, za ceno 925.000,00 EUR.

Sam objekt je bil zgrajen l. 1978, po svojem namenu in zasnovi prirejen takratnemu času, zato ga bo družba ustrezno sanirala oziroma prenovila, da bo s tem tudi glede na lokacijo, nahaja se namreč v podnožju Stojne oziroma v osrčju kočevskih gozdov, lahko postal reprezentativen objekt, ki bo vezni člen med gozdarsko dejavnostjo in večanjem dodane vrednosti lesa iz slovenskih gozdov. V procesu projektiranja zunanje ureditve bo bistveni del lesena fasada iz modificiranega lesa. Fasada bo predstavljala značilne drevesne vrste slovenskih pokrajin kot npr. koroški macesen, pokljuška smreka, roška bukev… Pričakujemo, da bo prenovitev stavbe v celoti zaključena sredi leta 2022.

PR: Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

Categories
Kmetijstvo

KGZS na sejmu AGRA 

 Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) v letu 2021 ostajamo zvesti sejmu AGRA ter hali B. Prav vsi lepo vabljeni in prisrčno dobrodošli na našem razstavnem prostoru, na katerem poteka predstavitev delovanja strokovnih služb in organov KGZS.
Poleg osmih območnih kmetijsko-gozdarskih zavodov KGZS se bodo v času trajanja sejma na njem predstavljala združenja, zveze in društva, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi in razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja. Pod okriljem zbornice se na AGRI 2021 predstavlja Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije, Združenje turističnih kmetij Slovenije, Združenje pridelovalcev sladkorne pese, Združenje predelovalcev mesa na kmetiji, Slovensko združenje za konopljo, Zveza biodinamikov Slovenije, Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Zveza sadjarskih društev Slovenije.
Obiščite razstavni prostor KGZS in si priskrbite ušesne značke za govedo, drobnico in prašiče, ki jih prodaja KGZS – Zavod Nova Gorica. V pokušino in nakup pa pridelke in izdelke, ki jih ponujajo naše kmetije. Najboljše je blizu!
Dodajamo še, da smo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v času spremenjenih nakupovalnih navad, z namenom približati kulinarično ponudbo slovenskih kmetij različnim ciljnim skupinam porabnikov, zasnovali nov spletni portal Dobrote slovenskih kmetij. Portal je nastal v sklopu EIP projekta Seneno meso in mleko, več o njem boste prav tako izvedeli na našem razstavnem prostoru v hali B, kjer se lahko na kolesu znanja potegujete za uporabne nagrade.
Vsak dan med 12. in 14. uro bo na razstavnem prostoru KGZS v hali B potekala degustacija senenih izdelkov v družbi mlečne kraljice. V nedeljo vabljeni na delavnico trženja s Klaro Otoničar, v ponedeljek ne zamudite srečanja s strokovnjakom sušenja sena dr. Janezom Benedičičem, v sredo vas pričakuje Dominika Klavž, ki bo z obiskovalci delila znanje o možnostih pridobitve različnih certifikatov.
Seveda si kmetijski sejem brez razstav domačih živali težko predstavljamo. Tako tudi letos Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije aktivno sodeluje pri njihovi pripravi in izvedbi predstavitve plemenskih govejih živali. Najboljše plemenske živali bodo nagrajene na slavnostnih dogodkih. V ponedeljek na dan govedorejcev bo v maneži potekalo tradicionalno ocenjevanje plemenskih telic lisaste, rjave in črnobele pasme govejih živali s predstavitvijo in razglasitvijo najboljših. Vabljeni na ogled živali ter podelitvi nagrad najboljšim.
Zaradi nevarnosti prenosa afriške prašičje kuge tudi letos žal ni razstave plemenskih prašičev. Kljub temu bo potekalo dnevno pestro dogajanje v prašičerejskem hlevu, ki ga je vredno obiskati. Pripravili smo zanimiv program za vse generacije, tudi najmlajše. Morda izpostavimo sredo, ko bodo podeljena priznanja rejcem prašičev. Srečali pa se boste lahko tudi s številnimi strokovnjaki, ki bodo razpravljali o ekonomski učinkovitosti in prihodnosti slovenske prašičereje, ki se tako kot ostale panoge poskuša prilagoditi usmeritvam novega obdobja Skupne kmetijske politike. Lepo vabljeni, najboljše je blizu! Še posebej vas vabimo na dogodke, ki jih organizira KGZS:

Sobota, 21. avgusta
12.00–13.00 / dvorana 2
Novinarska konferenca:
Stanje v kmetijstvu in strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027
14.00–15.30 / maneža
Revija razstavljene goveje živine s strokovnim komentarjem

Ponedeljek, 23. avgusta
13.00 – 14.30 / maneža
Podelitev nagrad govedorejcem

Torek, 24. avgusta
13.30 – 15.00 / dvorana 3
Povečevanje dodane vrednosti v prehranski verigi prek sledljivosti
(primer sledljivosti za ekološko pridelano goveje meso)

Sreda, 25. avgusta
9.30 – 11.30 / dvorana 3
Z znanjem kmetijskih šol do uspešnih mladih kmetov
10.00 – 11.30 / hala D1
Podelitev priznanj najboljšim rejam v prašičereji 

PR: KGZS

Categories
Kmetijstvo

Vabljeni na novinarsko konferenco nevladnih organizacij o strateškem načrtu SKP

Spoštovani!Vabimo vas na novinarsko konferenco, kjer bomo predstavili stališča kmetijskih nevladnih organizacij o strateškem načrtu

Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027.

Pridružite se nam

v soboto, 21. avgusta 2021, ob 12.00
v dvorani 2 na sejmu AGRA;
Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona. 

Z vami bodo: Roman Žveglič, predsednik KGZS

Borut Florjančič, predsednik ZZS

Anton Medved, predsednik SKS

Anja Mager, predsednica ZSPM

 PR: KGZS

Categories
Kmetijstvo

3D kranjica se predstavi 27. 8. 2021 ob 19. uri

Vabimo vas na razgrnitev 3D kranjice – dogodek, ki bo prispevek Čebelarske zveze Slovenije ob predsedovanju Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Razgrnitev bo potekala v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, v petek, 27. avgusta 2021, ob 19.00.

3D kranjica je edinstven poučni in promocijski pripomoček, ki je nastal z uporabo najsodobnejših tehnologij 3D tiska na osnovi Micro CT in mehatronskega sestava z računalniškim krmiljenjem in avdio-video podporo na ekranu z zvočniki. Na Čebelarski zvezi Slovenije bomo razgrnili 3D kranjico – fizični model čebele v razmerju 1:100 (velikost 1,5 metra) z več kot 90 % morfološko podobnostjo z resnično čebelo delavko Apis mellifera carnica. Model 3D kranjica je postavljen na vrteči se platformi vgrajeni v repliko čebelnjaka in vsebuje gibljive dele ter devet poučnih animacij. 3D kranjica bo lahko »poletela« in gostovala na različnih dogodkih po svetu. K modelu pripada 3D tiskan model čebele za slepe in slabovidne v velikosti 20 cm.

Na dogodku bodo sodelovali:

  • dr. Jože PODGORŠEK, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
  • Boštjan NOČ, predsednik ČZS;
  • Prof. dr. Janez BOGATAJ, etnolog z nagovorom: Ali se še zgledujemo po čebelah? Kranjska sivka med čebelarsko dediščino in sodobnostjo;
  • Marko BORKO, vodja izobraževanja in usposabljanja, z opisom projekta 3D kranjica.

Na dogodek smo povabili vsa tuja veleposlaništva v Sloveniji, naše EU poslance, župane, poslance DZ RS idr. Veseli nas, da so do sedaj udeležbo med drugim potrdili številni veleposlaniki v Sloveniji (ali njihovi namestniki) in sicer iz Indije, Japonske, Poljske, Kosova, Rusije, številni župani, poslanci DZ RS ter slovenski EU poslanci.

Prosimo vas, da v vašo prisotnost potrdite do petka, 20. avgusta 2021.

Udeležba na dogodku bo možna za osebe, ki izpolnjujejo pogoj PCT oz. pogoje tedaj veljavnega odloka o začasni omejitvi zbiranja.

PR: ĆZS

Categories
Kmetijstvo

Novosti pri Dobrotah slovenskih kmetij

VABILOSpoštovani!
Vabimo vas na novinarsko konferenco, kjer bomo predstavili novosti projektaDobrote slovenskih kmetij.
Pridružite se namv četrtek, 19. februarja 2021, ob 13.00
na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,
Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana (dvorana v pritličju).

Z vami bodo Roman Žveglič, predsednik KGZS, Janez Pirc, direktor KGZS, in Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora Festivala Dobrote slovenskih kmetij. 

PR: KGZS

Categories
Kmetijstvo

Informacije iz novinarske konference – AGRA 2021 v živo

Spoštovani,

pošiljamo vam informacije iz novinarske konference, ki je danes potekala v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni.

Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma s sodelavci je predstavil 59. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 21. do 26. avgusta končno spet potekal v živo.

Prenesete lahko zvočni zapis in podrobno pisno informacijo

Prilagamo tudi rezultate Ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo.

Še posebej vas želimo opozoriti na splošni in dnevne napovednike dogajanja, ki bodo še sledili na povezavi VIDEO NAPOVEDNIKI ter ZVOČNI NAPOVEDNIKI. Na tejle povezavi pa dnevno osvežujemo tudi informacije o predstavitvah, o katerih nas obveščajo razstavljavci.

Vse sejemske dni, od 21. do 26. avgusta vas od 9.00 do 18.00 ure vabimo na sejem in v novinarsko središče. Novinarje pa seveda predhodno vabimo k akreditaciji.

Vse informacije so vam vedno na voljo na povezavi NOVINARSKE INFORMACIJE AGRA 2021.

Prosimo vas, da nam pomagate deliti sejemske informacije za krepitev imunosti…

Veselimo se pravega sejemskega srečanja in vas lepo pozdravljamo,

PR: Pomurski sejem d.o.o.

Categories
Kmetijstvo

VEČ ZVERI, VEČJA NEVARNOST

KGZS ponovno opozarja na preveliko število medvedov in nepotrebne zapleteSlovenija ima na osrednjem območju eno najvišjih gostot pojavljanja medveda v Evropi, ki ob ustavitvi odvzema in hkrati nadaljnjem povečevanju populacije povečuje možnost za nevarna srečanja z zvermi.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) že vseskozi opozarja, da lahko zaradi prevelikega staleža zveri kmalu pride do neljubih dogodkov in da je treba težave reševati sistemsko. Takšen sistem, ki je upošteval mnenja stroke in kmetov ter je vzdrževal vsaj približno ravnovesje med prebivalstvom in zvermi, smo v Sloveniji pred leti že imeli, nato pa se je zaradi nerazumevanja laičnih okoljevarstvenikov in samovolje upravnega sodišča, ki ne upošteva mnenja stroke, odvzem ustavil. Redno upravljanje s populacijo in zmanjšanje števila medvedov je določeno tudi v Strategiji upravljanja z rjavim medvedom, ki pa se je ne upošteva. Posledice tega neodgovornega ravnanja sedaj čutijo ne le prebivalci podeželja, temveč tudi številni rekreativci in gobarji.
Ob nedavnem napadu medveda na človeka, ki se je zgodil pri Pivki, zato še enkrat pozivamo pristojne, da vzpostavi reden in učinkovit sistem upravljanja z velikimi zvermi, ki bo ponovno vzpostavil ravnovesje med prebivalstvom in zvermi. Tako bi ponovno vzpostavili zaupanje prebivalcev podeželja v učinkovitost sistema upravljanja, hkrati pa ohranili medveda v ugodnem ohranitvenem statusu.
Pomanjkanje hrane
V letošnjem letu primanjkuje hrane v naravnem okolju, saj obroda v gozdovih ni ali pa je zelo skromen. Zato je pričakovati povečan pritisk divjih živali na območja, ki so bliže naseljem. S tem se povečuje tudi verjetnost srečanja z zvermi, tudi takšno, ki se je zgodilo v bližini Pivke. Nedvomno k povečanju števila srečanj prispeva nenehna številčna rast in širjenje populacije medvedov. Posledično se je populacija medvedov v zadnjem desetletju podvojila.
Državo pozivamo, da na evropski ravni prestavimo medveda iz priloge 4 Habitatne direktive v prilogo 5, ki omogoča redno upravljanje, ter da bolj dosledno izvajamo določbe 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in da z ustreznim upravljanjem z velikimi zvermi ponovno:

  • zagotovimo zdravje in varnosti lokalnega prebivalstva ter obiskovalcev podeželja,
  • omogočimo prevladovanje javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska,
  • zagotovimo ohranitev avtohtonih pasem in preprečimo zaraščanje planin in ekstenzivnih pašnikov,
  • preprečimo resno škodo, zlasti na živini.

Vse odločevalce, še posebej upravno sodišče in naravovarstvenike, pozivamo, da razumejo lokalne prebivalce, ki živijo v strahu pred srečanji z zvermi. Pozivamo tudi, da upoštevamo stroko in spet začnemo z razumnim upravljanjem populacije zveri. Tako bi se zagotovilo ustavitev rasti populacije medvedov in upravljanje v skladu s strategijo, ki bo omogočala varno gibanje ljudi na podeželju, ob hkratnem dolgoročnem ohranjanju dinarske populacije medvedov v ugodnem stanju. 

PR: KGZS

Categories
Kmetijstvo

Na 5. seji Sveta KGZS: O PRIHODNOSTI KMETIJSTVA IN PRESKRBE S HRANO PO LETU 2023


Člani Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so na 5. redni seji, v prisotnosti pristojnega ministra in njegove ekipe, obravnavali predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je pod vodstvom predsednika KGZS Romana Žvegliča danes potekala 5. redna seja Sveta KGZS. Na njej so člani sveta in strokovni sodelavci zbornice obravnavali predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. V njem so zapisane ključne prioritete in intervencije skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2023, ki prinašajo spremembe. Odprtih je več vsebinskih in finančnih možnosti, čas za javno razpravo je izjemno kratek. Na seji je sodeloval minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Podgoršek s sodelavci.


V večurni razpravi so člani Sveta KGZS izrazili različna stališča z vidika svojih območij in kmetijskih sektorjev. »Danes podani predlogi svetnikov KGZS so osnova za pripravo pripomb na ministrski predlog. Na zbornici se trudimo uskladiti prioritete in različne interese naših članov. Za obstoj slovenskega kmetijstva je nujno, da je predlog Slovenije usklajen in dobro pripravljen. Evropska sredstva kljub vsemu pomenijo pomemben del prihodka naših kmetij,« poudarja predsednik zbornice. Strokovne službe KGZS bodo vse predloge obravnavale, uskladile in pripravile predlog za obravnavo na naslednji seji sveta zbornice, ki bo potekal v sredini avgusta.


»Na podlagi rezultatov javnih razprav, bo strateški načrt ustrezno spremenjen. Upam, da ga bomo skupaj z izračuni lahko konec avgusta predstavili na sejmu AGRA,« je med drugim povedal minister ter izpostavil, da se bo trudil za čim bolj usklajen predlog, ki bo upošteval posebnosti slovenskega kmetijstva.


Predlog Strateškega načrta SKP 2023-2027 je obsežen dokument na 368 straneh in po mnenju članov Sveta KGZS v mnogih delih vsebinsko pomanjkljivo pripravljen, pri nekaterih intervencijah manjkajo izvedbeni finančni podatki. Med drugim predlog prinaša prenos 150 milijonov EUR iz neposrednih plačil iz naslova skupne kmetijske politike na ukrepe programa razvoja podeželja. Posledično to pomeni zmanjšanje višine proizvodno vezanih plačil, plačil shem za podnebje in okolje ter dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete ter vpliva na višino proizvodno vezanega plačila. Člani sveta so v razpravi izrazili nasprotovanje prenosu sredstev iz neposrednih plačil, ker pa so vsebine programa razvoja podeželje zelo razvojno pomembne predlagajo, da se sredstva za ta namen zagotovi država RS.


Člani Sveta KGZS so izpostavili, da so investicijska sredstva namenjena naravovarstvenim vsebinam nesorazmerno razdeljena in neuravnotežena glede na ostale sektorje in vrste kmetovanja. Prav tako so izrazili nasprotovanje uvedbi vavčerskega sistema kmetijskega svetovanja, ki bi izničil več desetletij razvoja javno dostopne storitve kmetijskega svetovanja v Sloveniji. 


Svoje delovanje je na današnji seji predstavil varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič, ki je poudaril pomen močne verige preskrbe s hrano v Sloveniji in kot najšibkejši ter najbolj ogrožen člen izpostavil primarne pridelovalce. »V res težkih razmerah, tudi zaradi slabega odkupa, so predvsem rejci mesa ter zelenjave,« je med drugim povedal tudi direktor KGZS Janez Pirc ter izrazil razočaranje nad odločitvijo Državnega zbora RS, ki ni potrdil nadaljnje obravnave predlagane novele predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, v katerega je vključena tudi poenostavitev delovanja sistema DDV za kmete. “Še naprej se bomo prizadevali za uveljavitev zahteve, da se obvezni vstop v sistem DDV odpravi,” je zaključil. 

PR KGZS

Categories
Kmetijstvo

SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA: PREVEČ NEJASNOSTI IN PREMALO IZRAČUNOV

Za uresničljiv strateški načrt za izvajanje nove skupne kmetijske politike moramo vedeti, kdo bo upravičen do sredstev in rabimo konkretne izračune

(Ljubljana, 2. julij 2021) – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine vam posredujemo ključne zahteve ob današnji predstavitvi intervencij Strateškega načrta nove SKP s strani ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Svetu za kmetijstvo.

Kmetje smo tisti, ki bomo strateški načrt nove skupne kmetijske politike morali izvajati in tudi živeti, zato je ključno, da smo tudi tisti, ki smo ustrezno obveščeni. Le tako ga bomo lahko ustrezno sooblikovali.
Nevladne organizacije namreč opozarjamo na to, da ne moremo podati svojih stališč, dokler ne bodo izdelani podrobni izračuni vplivov intervencij na posamezne sektorje in strukturo kmetij. Brez tega finančno ovrednotenje intervencij ne odraža oprijemljive slike, organi odborov naših organizacij pa se posledično ne morejo odgovorno odločiti o ustreznosti posameznih predlaganih intervencij.

Enako velja tudi za opredelitev aktivnega kmeta. Do danes še ni bila predstavljena in usklajevana z deležniki, kljub temu, da gre za ključni del strateškega načrta nove SKP. Dokler nimamo opredeljenega upravičenca, ki bo koristil sredstva, ne moremo preučevati morebitne uspešnosti intervencij, saj ne vemo, kdo bo tisti, ki jih bo izvajal.

Glede na letni čas, v katerem imajo kmetje največ dela (sezonska dela, žetev, dopusti), je mesec dni za javno razpravo vsekakor premalo. Organizacije, ki predstavljamo slovenskega kmeta in slovensko podeželje, pričakujemo s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bo v prvem koraku po objavi predloga strateškega načrta pripravilo regijske predstavitve (prvi mesec), čemur naj sledi čas za pripravo stališč znotraj posameznih organizacij (drugi mesec). Zato je za nas edino sprejemljivo, da se javna razprava podaljša do 2. septembra letos.

Dejstvo je, da se dohodkovni položaj slovenskega kmeta poslabšuje, saj proizvodni stroški naraščajo bistveno bolj od odkupnih cen, ki v posameznih sektorjih celo stagnirajo. Na drugi strani so zagotovljena sredstva za izvajanje strateškega načrta nove SKP močno okrnjena in usmerjena. Zato ne pristajamo na razpravo brez poglobljenih analiz in izračunov vpliva predstavljenih intervencij na dohodkovni položaj agregiranih skupin kmetij, strukturo slovenskega kmetijstva in ohranjanje vitalnega podeželja.

PR: KGZS

Categories
Kmetijstvo

Družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. danes praznuje peto obletnico delovanja

KOČEVJE, 1. julij 2021 – Na današnji dan pred petimi leti je z delovanjem začela družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG). Na tej poti je podjetje premagalo številne izzive, med njimi velja izpostaviti obsežno sanacijo v naravnih ujmah poškodovanih gozdov in nazadnje epidemijo koronavirusa, ter postalo eno izmed največjih in najbolj uspešnih slovenskih podjetij s smelimi načrti za prihodnje poslovanje. Z uresničevanjem novega desetletnega strateškega načrta želi SiDG postati še boljši gospodar državnih gozdov, ki pri svojem delu spoštuje strokovnost in oblikuje dolgoročna partnerstva z vsemi deležniki, ki so kakorkoli povezani z gozdom in gozdnim prostorom. 

Republika Slovenija je SiDG leta 2016 ustanovila za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki predstavljajo 21 % vseh slovenskih gozdov. V državnih gozdovih podjetje opravlja vsa potrebna gojitvena in varstvena dela, izvaja sečnjo in spravilo lesa ter skrbi za gozdne prometnice. Z gozdovi gospodari po načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti, s prilagojenim načinom gospodarjenja in dodatnimi vlaganji pa skrbi tudi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij državnih gozdov. Poleg trajnostnega in dobičkonosnega gospodarjenja z državnimi gozdovi so bile glavne strateške usmeritve razvoja SiDG v prvih petih letih tudi podpora domači lesno-predelovalni industriji, razvoj lastnih zmogljivosti sečnje in transporta ter povečanje površin državnih gozdov. 

Od ustanovitve do danes je SiDG zrasel v podjetje, ki letno poseka okoli 1,2 milijona m3 neto gozdnih lesnih sortimentov. Pri tem ustvari v povprečju okoli 60 milijonov evrov prihodkov od prodaje (odvisno od  količine poseka in dosežene prodajne cene na trgu) ter zaposluje 318 ljudi. Za investicije je bilo do konca leta 2020 skupaj porabljenih 15 milijonov evrov, od tega za nakup gozdarske mehanizacije in transportnih zmogljivosti 7  milijonov evrov. V tem času je SiDG v t.i. gozdni sklad, s katerim v imenu Republike Slovenije upravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nakazal skupaj  55 milijonov evrov. Skupaj je od ustanovitve ustvaril 49,5 milijonov evrov čistega poslovnega izida.  

SiDG je pomemben dobavitelj okroglega lesa v Sloveniji, s čimer prispeva k razvoju zelene ekonomije, razvoju podeželja in krožnemu gospodarstvu. S pravili prodaje zagotavlja preglednost prodaje gozdnih lesnih sortimentov in enake pogoje za odkup lesa iz državnih gozdov vsem lesnim predelovalcem. S prodajo gozdnih lesnih sortimentov preko dolgoročnih pogodb, ki so  v letu 2020 predstavljale 60 % prodaje, je domači lesno-predelovalni industriji SiDG zagotovil stabilnost dobave surovine in možnost razvoja. 

Z nakupi zasebnih gozdov SiDG skladno s strateškimi cilji poslovanja prispeva k povečanju obsega gozdnih površin v lasti Republike Slovenije. Prednostno odkupuje gozdove, ki pomenijo zaokrožitev gozdov v lasti države, gozdove v obmejnem ali varovalnem pasu in gozdove s posebnim namenom, kot so gozdni rezervati. Od ustanovitve do konca leta 2020 je  v imenu in za račun Republike Slovenije površino državnih gozdov povečal za  4.300 hektarjev.  

Eden izmed pomembnih mejnikov na dosedanji razvojni poti je bila vzpostavitev lastne gozdne proizvodnje. Od začetka leta 2018 do danes je SiDG investiral v najsodobnejšo gozdarsko mehanizacijo, med katero velja omeniti 2 gozdarski žičnici, 4 komplete strojne sečnje, 6 zgibnih traktorjev in 16 kamionov. Lastna gozdna proizvodnja, v kateri je zaposlenih 122 ljudi, je z zadnjimi dobavami mehanizacije usposobljena, da lahko skladno s strateškimi usmeritvami lastnika zagotovi 20 % sečnje in spravila v državnih gozdovih.  Povečevanje lastnih zmogljivosti za izvajanje sečnje in spravila je za SiDG  pomembno predvsem zaradi izvajanja hitrih in učinkovitih sanacij poškodovanih gozdov. 

Okvir za prihodnje poslovanje SiDG predstavlja nov strateški načrt do leta 2029, ki ga je vlada Republike Slovenije sprejela 15. aprila 2021 na skupščini družbe. Izpostaviti velja sledeča strateška področja delovanja družbe SiDG v naslednjih desetih letih:

  • Ključni ukrepi pri upravljanju z gozdovi v lasti Republike Slovenije so naravnani na oblikovanje dolgoročnih partnerskih odnosov na področju izvedbe del v državnih gozdovih in pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov. Družba SiDG bo še naprej dopolnjevala kriterije za izbor izvajalcev, ki bodo zagotavljali enakopravnost ponudnikov, visoko stopnjo kakovosti pri izvedbi vseh del v gozdovih in hkrati spodbujala uporabo sodobnih tehnologij. Pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov je ključna podpora predelovalcem lesa. Družba v prihodnje načrtuje tudi oblikovanje tržne ponudbe za storitve upravljanja z gozdovi v zasebni lasti. Sočasno bo še naprej krepila tudi lastne  zmogljivosti za delo v gozdovih.
  • Družba bo nadaljevala z vsemi postopki razpolaganja in pridobivanja gozdnih zemljišč, kar vključuje zlasti nakupe, menjave, prodaje gozdnih zemljišč in razdružitve solastnine. 
  • Najpomembnejša pri razvoju gozdno-lesnih verig ostaja prodaja gozdnih lesnih sortimentov, ki poteka na transparenten način ter pod znanimi in enakimi pogoji za vse zainteresirane primarne predelovalce lesa. Večina lesa se bo v obliki dolgoročnih pogodb prodala primarnim predelovalcem lesa.  Centre za zbiranje in predelavo lesa bo SiDG vzpostavil predvsem s sodelovanjem z različnimi partnerji, pri čemer so možne različne oblike sodelovanja. Pomembni merili pri vzpostavljanju centrov za zbiranje in predelavo lesa bosta količina zmanjšanja izvoza okroglega lesa in uvajanje novih tehnologij.

»Ob obletnici bi se želel zahvaliti vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju podjetja. Tudi v prihodnje bo SiDG sledil ciljem države pri upravljanju z državnimi gozdovi. Želimo postati družba kot pojem odličnosti pri gospodarjenju in nasploh pri odnosu do slovenskega gozda in celotnega življenja v njem,« je izpostavil mag. Robert Tomazin, glavni direktor SiDG. Po njegovem mnenju so ključni za uresničevanje strateških ciljev zaposleni, zato bo posebna pozornost namenjena razvoju zaposlenih in izgradnji identitete podjetja. »Moja ključna želja je tudi, da znotraj stroke nadgradimo dosedanje sodelovanje in v prihodnosti še bolj spoštujemo osnovna načela, kot so strokovnost, spoštovanje,  sodelovanje in sinergije.«

PR: Slovenski državni gozdovi, d. o. o.