Categories
Kmetijstvo

Predstavitev bivanja starejših na kmetiji

Bivanje starejših na kmetiji je nova oblika zagotavljanja namestitve starejših oseb v domačem okolju. Gre za način celodnevne ali dnevne namestitve za tiste, ki želijo z različnimi aktivnostmi na podeželju zapolniti jesen življenja. Na drugi strani pa je odlična poslovna priložnost za kmetije, ki lahko z novo dopolnilno dejavnostjo pridobivajo dodatni prihodek. Še posebej je primerna za kmetije, katerih člani imajo veščine in sposobnosti dela s starejšimi, ranljivejšimi in znajo animirati starejše z aktivnostmi iz vsakdanjika na kmetiji.Z namenom prenosa dobrih praks in predstavitve nove dopolnilne dejavnosti na kmetijah, vas vabimo na predstavitev, ki bo v četrtek, 24. junija 2021, ob 10. urina turistični kmetiji Grobelnikv Podvrhu 39, 8292 Zabukovje nad Sevnico.
Program:
• Predstavitev projekta; vodilni partner DEOS d.o.o., Miha Kranjc
• Zavod AS; Špelca Lipold
• Kratka predstavitev dobrih praks; partnerji projekta kmetija Mohorko, kmetija Cilenšek in kmetija Grobelnik
• Lokalni vidik; župan občine Sevnica Srečko Ocvirk
• Nacionalni vidik – nastajanje nove dejavnosti na kmetijah; predsednik Roman Žveglič in svetovalka Andrejka Krt, KGZS
• Pogled na novo alternativno priložnost bivanja; direktorica Darja Cizelj, javni zavod Impoljca, • Prenos dobrih praks in rezultatov projekta na kmetije; direktor Damijan Vrtin, KGZS – Zavod Novo mesto.
Programu sledi pogostitev in druženje med udeleženci. 

PR: KGZS

Categories
Kmetijstvo

NAJ KMETJE DELAJO ZASTONJ?

Višanje stroškov pridelave hrane in sočasno zniževanje odkupnih cen pri kmetu vodi kmetijstvo v brezizhoden položaj in kmetije pri takih cenovnih nesorazmerjih ne bodo preživele.

(Ljubljana, 21. junij 2021) – Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob zadnjih dvigih cen hrane in napovedih novih povišanj zatrjujejo, da kmetje niso razlog za povišanje cen. Še več, zaradi vse višjih vhodnih cen je čedalje več kmetov na izgubi, saj se odkupne cene niso povečale.
Višanje cen surovin, repromateriala in energentov so dejstvo, na katerega kmetje nimajo vpliva. Omenjena gibanja na svetovnih trgih seveda zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane. Če bi temu sledile višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, bi bilo stanje še vzdržno. Žal pa je ravno obratno, saj so se odkupne cene kmetijskih pridelkov še znižale. Zato so v danih razmerah kmetije v vse večjih škripcih. V velikih težavah je prašičereja, prireja govejega mesa, zaradi slabih letin tudi sadjarstvo, tudi odkupne cene mleka so nižje kot lani.
Žalostno dejstvo je, da pa se ob tem cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.
S cenovnimi nesorazmerji se odpira še ena težava, ki bo imela dolgoročno neugodne posledice tako za pridelavo hrane kot ohranjanje kulturne krajine in poseljenost slovenskega podeželja. Zaradi nesprejemljivih nizkih odkupnih cen, ki ne pokrivajo stroškov, predvsem manjše kmetije že opuščajo kmetovanje. Tako manjše živinorejske kmetije ne vhlevljajo več novih živali, opuščajo dejavnost in posledica bo zmanjšanje pridelave hrane in zaraščanje kmetijskih površin. Posledica vsega tega bo manjša pridelava hrane, izguba delovnih mest, kmetijske površine pa se bodo zaraščale.
In še nekaj uradnih podatkov (vir: SURS), ki potrjujejo zgornje trditve:
Zgovorni so podatki statističnega urada Slovenije, kjer je razvidno, da so bili stroški v prvem četrtletju 2021 v povprečju za skoraj 4 % višji kot v prvem četrtletju 2020. Podatki za april 2021 pa kažejo še bolj neugodno sliko, saj so cene inputov v kmetijstvu glede na lanski april višje za 6,1 %.
Na drugi strani pa so odkupne cene kmetijskih pridelkov v prvem četrtletju 2021 po podatkih SURS-a v povprečju za skoraj 5 % nižje kot v prvem četrtletju 2020.
Cene živali so bile nižje za 3,8 %. Cene prašičev so bile celo za 25,5 % nižje kot v prvem četrtletju 2020. Nižja je bila tudi povprečna odkupna cena mleka. Cene rastlinskih pridelkov so bile v enakem obdobju nižje za 6,8 %. Najbolj so se znižale cene krompirja, nižje pa so bile tudi cene sadja (v povprečju za 4,9 %).

PR: KGZS

Categories
Kmetijstvo Splošno

DAN ŽIT JABLJE 2021

EKOLOŠKA PRIDELAVA ŽIT V
(OSREDNJI) SLOVENIJI

Sreda, 9. 6. 2021 ob 9.00, pod kozolcem v Jabljah
KIS, Infrastrukturni center Jablje, Grajska cesta 1, Mengeš,

PROGRAM STROKOVNEGA SREČANJA
1. SEMINAR POD KOZOLCEM


9.00 – 9.05 Uvodni pozdrav
9.05 – 9.15 Vremenske razmere od setve do žetve žit 2020/2021; Damjana Iljaš (KGZS-Zavod LJ)
9.15 – 9.30 Rezultati preizkušanja strategij integriranega varstva pred pleveli v ozimnem ječmenu v
okviru projekta IWMPRAISE; dr. Robert Leskovšek, Anže Rovanšek mag (KIS):
9:30-9.45 Raziskave KIS kot podpora ekološkemu semenarstvu in žlahtnjenju (ECOBREED, CRP

Preskušanje ekoloških sort, CRP Sortnost): Dr. Aleš Kolmanič, dr. Barbara Pipan, dr. Peter
Dolničar, dr. Vladimir Meglič (vsi KIS)

9.45 -10.30 Ekološka pridelava žit – stanje, sorte, varstvo rastlin, gnojenje, tehnologija pridelave;
Damjana Iljaš, (KGZS-Zavod LJ), Andrej Zemljič (KIS), Marija Kalan (KGZS-Zavod KR), Mateja
Strgulec (KGZS-Zavod NM)


2. DELAVNICI NA POSKUSNIH POLJIH


10.30-12.00 Voden ogled makroposkusov s sortami žit na poskusnem polju Kmetijskega inštituta v
Mengšu Zastopniki podjetij: AgroMag, KZ Ptuj, KZ Sloga, RGA, RWA Slovenija, Saatbau,
Semenarna Ljubljana, Semestar, Syngenta Agro bodo predstavili:
33 sort ječmena, 45 sort pšenic , 8 sort tritikale, 1 sorto rži

12.00-13.00 Voden ogled ekološkega preizkušanja sort pšenice na poskusnem polju Kmetijskega inštituta
Slovenije; dr. Aleš Kolmanič, (KIS)

Zaradi preprečevanja prenosa okužb s koronavirusom COVID-19, je potrebno dosledno upoštevati vsa priporočila NIJZ, še posebej pa
razkuževanje rok in ohranjanje medsebojne razdalje vsaj 1,5 – 2m ter se izogibati ne- nujnim telesnim stikom z ostalimi
udeleženci.
Posnetek seminarja in predstavitve zastopnikov podjetij bodo na YOUTUBE kanalu KGZS ZAVOD LJ.

https://www.youtube.com/results?search_query=kgzs+zavod+lj

PR KGZS – Zavod LJ

Categories
Kmetijstvo

TEDEN GOZDOV: PRI UPRAVLJANJU Z ZVERMI SMO V SLEPI ULICI

Kmetijsko gozdarska Zbornica Slovenije (KGZS) ob tednu gozdov pozdravlja promocijske in druge aktivnosti, ki javnost osveščajo o pomenu gozdov, hkrati pa opozarja, da je treba enakovredno obravnavati vse funkcije gozda  in pri tem upoštevati lastnike gozdov.

(Ljubljana, 26. maj 2021) – Gozdovi so bili v zadnjih letih na veliki preizkušnji, saj so jih prizadele različne ujme. Prizadete so bile velike površine gozdov na velikem delu države. Najprej žledolom, gradacije podlubnikov, pa obsežen vetrolom. Na te dogodke na kratko obdobje ne moremo veliko vplivati, ker so del globalnih podnebnih sprememb. Lahko pa z ustrezno politiko gospodarjenja z gozdovi blažimo te vplive. KGZS kot največja zastopnica lastnikov opozarja ob tednu gozdov na dve ključna problema upravljanja.

Upravljanje z divjadjo
KGZS ocenjuje, da morajo biti v postopku sprejemanja desetletnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov predstavniki kmetov oziroma lastnikov gozdov prepoznani in obravnavani kot ključni odločevalci. Škode, ki jih povzroča divjad, zelo otežujejo ali celo resno ogrožajo kmetovanje, intenzivno objedanje gozdnega mladja pa onemogoča doseganje gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih ciljev pri gospodarjenju z gozdom.
KGZS meni, da je v nastajajoče območne načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo potrebno vnesti ukrepe, ki bodo zagotavljali v čim večji meri naravno obnovo gozdov z vsemi rastišču primernimi drevesnimi vrstami, ne samo nekaterimi. Samo gozdovi z vrstno pestro sestavo bodo v prihodnje lahko v največji meri kljubovali podnebnim spremembam, ki so neizbežne.
Za dosego tega cilja je po mnenju KGZS treba stalež parkljaste divjadi na območjih, kjer so problemi z obnovo gozdov največji, močno znižati. In to jasno oprediliti v nastajajoče območne načrte.

Upravljanje z velikimi zvermi
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije menijo, da je upravljanje z zvermi zašlo v slepo ulico. Tako stroka kot prebivalci na območjih pojavljanja velikih zveri se zavedajo, da je v dani situaciji, ko so se populacije številčno zelo povečale in posledično razširile v prostoru, redno upravljanje nujno. Takšno redno upravljanje, ki vključuje tudi odvzem.
Žal nekateri deli javnosti, ki nimajo veliko stika s zvermi, pa tudi sodišča, ne razumejo nujnosti rednega upravljanja z medvedom in volkom. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da se lahko problemi stopnjujejo tako kot je primer v Romuniji, kjer je okrog pet smrtnih žrtev po medvedu letno. Javnost in sodišča morajo tu zaupati stroki. Prišli smo do točke, ko se niti stroki ne zaupa več.
Dandanes, ko načrtovanje gospodarjenja z gozdovi vključuje tudi javni interes okoljevarstva, rekreacije ter upravljanje z divjimi živalmi, je iskanje kompromisa nujno in težko delo. Pri iskanju kompromisa med zasebnim in javnim interesom pa so lastniki velikokrat premalo upoštevani ali celo prezrti.
Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti. Do sedaj so lastniki oziroma kmetje dokazali, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov.

PR: KGZS

Categories
Kmetijstvo

ČEBELARSTVO JE DEL KMETIJSTVA, ZATO JE ZAVEZNIŠTVO SAMOUMEVNO

Kmetijsko gozdarska Zbornica Slovenije (KGZS) ob jutrišnjem svetovnem dnevu čebel podpira vse aktivnosti, ki pomagajo k izboljšanju čebeljih paš in ohranjanju ravnovesja v naravi. Še zlasti letos pa mora država temeljito razmisliti tudi o tem, katerim čebelarjem je resnično treba pomagati, da bodo lažje prebrodili to leto.(Ljubljana, 19. maj 2021) – Letošnje leto je skrajno neugodno za čebelarjenje, pa tudi kmetijstvu ni bilo prizaneseno, saj je pozeba v začetku aprila močno prizadela večino trajnih nasadov. Slabo vreme, ki je traja ves april in maj, povzroča, da so čebelarji, namesto da bi v teh dneh že opravljali prva točenja medu, primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele. Trenutni položaj v čebelarstvu pa tudi sicer ni rožnat. Povprečne, slabe ali katastrofalne letine se vrstijo že od leta 2014. Predsednik odbora za čebelarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Miha Metelko: »Namen svetovnega dne čebel (SDČ) je ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Čebele pri nas letos bolj kot kadarkoli prej potrebujejo čebelarjevo pomoč. SDČ je tudi opomnik, kako narava močno vpliva na čebelarstvo. Čim prej pa bo treba najti odgovor na to, kako pomagati panogi, da bo preživela. Ker je čebelarstvo del kmetijstva, mora država sprejeti ukrepe, primerljive z ostalimi kmetijskimi panogami. S tem ne zanikam, da so letos v težavah tako mali kot veliki čebelarji, a glavnino pomoči bo treba usmeriti k tistim, ki se z dejavnostjo ukvarjajo profesionalno ali pa iz dejavnosti dosegajo pomemben del prihodka,« pove Metelko, sicer čebelar iz Studenca pri Sevnici.

Izjava predsednika odbora za čebelarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob svetovnem dnevu čebel Mihe Metelka je na voljo tudi na tej POVEZAVI

Sicer pa se na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zelo zavedamo pomena čebel in drugih opraševalcev, zato posvečamo še posebno pozornost ozaveščanju uporabnikov sredstev za varstvo rastlin. V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Čebelarsko zvezo Slovenije že več kot desetletje vsako pomlad organiziramo kampanjo glede pravilne rabe sredstev in ugotavljamo, da se je število pomorov čebel v zadnjem desetletju močno zmanjšalo.

Ob tem naj še spomnimo, da se prevečkrat pričakuje od kmetov, da bodo kasneje kosili travnike. Deloma je to možno, vendar se je le treba zavedati, da se na teh površinah prideluje krma za živali, ki s kasnejšo košnjo izgublja hranilno vrednost. KGZS zato poziva občine, da javne površine in zelenice, na katerih se ne prideluje krma za živali, kosijo kasneje, za čebele in druge divje opraševalce pa lahko naredimo nekaj tudi s kasnejšo košnjo zelenic okrog hiš.

Ker se na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije tudi zavedamo, da so pašni viri za čebele omejeni, podpiramo setev medovitih rastlin, še zlasti oljne ogrščice, rdeče detelje (inkarnatke) in ajde, saj poleg paše za čebele dajo tudi hrano za ljudi. Ker ti posevki tudi izboljšujejo rodovitnost zemlje je korist od njih vsaj trojna.

Datum svetovnega dne čebel je vezan na rojstni dan pionirja in prvega učitelja sodobnega čebelarjenja na dunajskem cesarskem dvoru Antona Janše. Letos je tudi 300-letnica rojstva čebelarja, duhovnika in tisti čas tudi velikega kmetijskega strokovnjaka Petra Pavla Glavarja. Bila sta vzor zavezništva med Slovenci in zavezništva med kmetijstvom in čebelarstvom. Naj tako zavezništvo velja tudi danes in v prihodnje. PR: KGZS

Categories
Kmetijstvo

Čebelarska zveza Slovenije otvorila Galerijo »Sivka«

V idiličnem okolju čebelarskega centra Slovenije je Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z gostiščem »pri čebelici«  danes v  svojih prostorih  otvorila  Galerijo »Sivka« ki je del novo zgrajenega zimsko-letnega vrta v velikosti 100m2 in bo namenjen tudi dodatnim prostorom za opravljanje gostinske dejavnosti.

V galeriji »Sivka«  bodo stalne in občasne razstave. Posebej nas veseli, da Čebelarska zveza Slovenije z današnjim dnem, na pobudo podpredsednika g. Marka Alaufa ustanavlja tudi likovno sekcijo Čebelarske zveze Slovenije.

Dodatni prostori ob gostišču so bile dolgoletne želje vseh, ki so povezani s čebelarskim centrom, že več kot desetletje.

Vodstvo ČZS je več let iskalo možnost realizacije tega projekta in z 20. majem 2021, je projekt zaključen in dan v uporabo. 

Galerija »Sivka« bo služila tudi, kot večnamenski prostor Čebelarske zveze Slovenije ob raznovrstnih dogodkih, ki se izvajajo v čebelarskem centru Slovenije.

PR: ČZS

Categories
Kmetijstvo

Aljažev stolp pospremil baklo na pot po Sloveniji 

Minuli konec tedna v Julijcih alpinistom vremensko sicer ni bil najbolj prizanesljiv, a je šesterica gorskih  reševalcev iz društev GRS iz Zgornjesavske doline vseeno brez težav z derezami in smučmi osvojila Triglav  in tako na dolgo pot po Sloveniji simbolno pospremila Slovensko baklo, znanilko prihajajočih olimpijskih  iger v Tokiu. Od jutri, ko bo v Posočju uradni začetek poti bakle do slavnostne otvoritve olimpijskih iger  23. julija, bo plamenica, ki simbolizira tako Triglav kot jekleno voljo naših vrhunskih športnikov, v 81 dneh  obiskala vseh 212 slovenskih občin. 

Aljažev stolp, eden najprepoznavnejših simbolov slovenstva, ki je še povsem pod snegom, se je bakli »pokazal« le z  zastavico z letnico 1895. Takrat ga je Jakob Aljaž s kolegi postavil na vrh 2864 metrov visokega Triglava, le leto dni  kasneje pa so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. V 125-letni zgodovini olimpizma in Aljaževega stolpa  se je slovenska bakla ob pogumnem vzponu gorenjskih gorskih reševalcev tako prvič pojavila na našem očaku. Ekipo  na vrhu so sestavljali nekdanji smučarski skakalec in olimpijec Rajko Lotrič, udeleženec zimskih OI v Calgaryju 1988, ter  Franci Teraž, Sebastjan Šila, Florjan Erlah, Tomaž Jelenko in snemalec Peter Vrčkovnik, v dolini pa je za logistiko skrbel  predsednik GRS Mojstrana Jože Martelak. Če smo natančni, se je slovenska bakla povzpela kar 2866 metrov visoko, saj  je bilo na vrhu še dobra dva metra snega. 

Gorenjski gorski reševalci so jo po spustu v dolino Vrat predali naši olimpijki Alenki Dovžan, domačinki iz Mojstrane,  najbolj olimpijskega kraja v Sloveniji. Dovžanova, bronasta z olimpijskih iger v Lillehammerju 1994 v alpski kombinaciji,  je baklo v spremstvu policije in alpinistov ponesla od Planinskega muzeja do Trga olmpijcev v Mojstrani, kjer sta jo  pozdravila tudi podžupan Kranjske Gore Bogdan Janša in prvi podpredsednik OKS-ZŠZ mag. Janez Sodržnik. Bakla se je  nato odpravila proti Primorski, kjer bo jutri, 3. maja, v Bovcu uradni začetek poti po Sloveniji. 

Olimpijski pozdrav! 

PR: OKS

Categories
Kmetijstvo

Promemoria FESTIVAL MARAVEE DRESS

FESTIVAL MARAVEE DRESS 

Obleka kot regenerator identitete in ambienta med umetnostjo, modo in predstavami

JAZ BIVAM

Mestna galerija Piran

30. 4.–27. 6. 2021 

Ogled razstave, ob upoštevanju vseh pravil za zajezitev virusa, je brezplačen in bo v petek, 30. aprila 2021, na dan otvoritve, mogoč od 18:00 do 20:00.

Razstava v sodelovanju z Umetniškim društvom Maravee, Videm, ItalijaŽivahen tok dogodkov Festivala Maravee Dress, ki so se v letu 2020 odvijali na različnih lokacijah italijanskih mest v Furlaniji Julijski krajini, se, s skupinsko razstavo v Mestni galeriji Piran in izidom kataloga, zaključuje v Sloveniji. 

Tokratna edicija Maravee Dress raziskuje tematiko človeškega oblačila, ki se skozi  simboličen, sociološki in antropološki vidik predstavlja kot nekakšna zadrga med notranjim in zunanjim. Funkcija obleke ni zgolj zaščitni ovoj za telo, temveč si v tem primeru prilašča pravico, da je njegovo središče, da ga pravzaprav oblikuje in spreminja. Na ta način (skozi razmerja med telesom, umom in družbo) vpliva na identiteto tako, da jo s preobleko razkriva ali prikriva, medtem ko se z recikliranjem materialov in idej razgrinja tudi ekološki vidik ambientalne problematike. Z namenom, da se razgiba čezmejni kulturni in socialni dialog, se v okviru projekta poudarja tudi pomen zgodovinskega spomina in dragocenih znanj oziroma modrosti posameznih teritorijev, kjer v dinamični napetosti med lokalnim in globalnim izstopa genius loci

Razstava z naslovom JAZ BIVAM ponuja dinamičen dialog in preplet različnih likovnih zvrsti: fotografija, moda, performans, video, instalacija. Skozi enakovredno izmenjavo identitetnih vlog med telesom in obleko se inscenira koncept habitusa. Med preteklostjo in prihodnostjo, skozi citate in inovacije, postane pomembno raziskovanje spreminjajočega se bitja, s čimer je pozornost gledalca preusmerjena na sam naslov JAZ BIVAMin s tem na vprašanje: ali človekova identiteta naseljuje obleko ali pa je obleka tista, ki oblikuje našo identiteto in se predstavlja skozi telo? 

JAZ BIVAM je radovedno potovanje skozi dela slovenskih in italijanskih avtoric: VANJA BUČAN, PETRA DOLJAK, URŠA SKUMAVC, ELENA FAJT, SIMONA SEMENIČ, NADA ŽGANK in ROMINA DORIGO. 

Ob priložnosti predstavitve kataloga Festivala Maravee Dress pripravljamo v maju srečanje z umetniki in kustosi razstave.

Dr. Majda Božeglav Japelj

Razstava bo na ogled do 27. junija 2021.

Zimski urnik (1. 9.–14. 6.): od torka do nedelje: 10:00 – 17:00. Ponedeljek zaprto.

Poletni urnik (15. 6.–31. 8.): od torka do nedelje09:00 – 14:00; 20:00 – 22:00. Ponedeljek zaprto.

www.obalne-galerije.si

FESTIVAL MARAVEE DRESS 

L’abito rigeneratore d’Identità e Ambiente tra Arte, Moda e Spettacolo

IO ABITO

Galleria Civica Pirano

30. 4.–27. 6. 2021 

La mostra si aprirà venerdì 30 aprile 2021, dalle ore 18.00 alle ore 20.00.

Ingresso libero, ma soggetto al rispetto delle norme vigenti in merito all’emergenza sanitaria.

Mostra In collaborazione con l’Associazione Artistica Maravee, Udine, Italia
Il vivace flusso di eventi del Festival Maravee Dress, che nel corso del 2020 si è svolto in prestigiose locations storiche del Friuli Venezia Giulia, a Grado, Gemona del Friuli e Colloredo di Monte Albano, si conclude in Slovenia, con una intrigante collettiva alla Galleria Civica di Pirano, dove verrà anche presentato il catalogo che in 176 pagine a colori raccoglie gli eventi dell’intero Festival. 

Il Festival Maravee Dress affronta il tema dell’abito scoprendone tra le sue pieghe il valore simbolico, sociale e antropologico, per svelarne la cerniera tra interno ed esterno. 

Perché l’abito non è solo una pellicola che sta intorno al corpo, ma pretende di possederne il centro, plasmarlo e trasformarlo. Incidendo – tra corpo, mente e società – sull’Identità, per svelarla o occultarla nel travestimento, e sull’Ambiente, affrontato in chiave ecologica attraverso il riciclo di materie e idee. Facendo leva sui valori della memoria e delle sapienze territoriali, nella tensione fra locale e globale affiora la riappropriazione del genius loci tra gli ingredienti atti a vivacizzare un dialogo culturale e sociale sempre più sconfinante.

Entro un articolato percorso espositivo che attiva curiosi dialoghi e connessioni tra fotografia, moda, performance, video e installazioni, Io Abito mette in scena il concetto di habitus nel perseverante scambio di ruolo identitario tra corpo e abito. Affidando il protagonismo all’uno e all’altro, premiando la ricerca dell’essere mutante, tra passato e futuro, citazioni e innovazioni, lascia lo spettatore sospeso sul titolo stesso: è l’identità umana ad abitare l’abito, oppure è l’abito che plasma la nostra identità e si presenta attraverso il corpo?

Io Abito è un curioso viaggio attraverso le opere di sei artiste slovene – VANJA BUČAN, PETRA DOLJAK e URŠA SKUMAVC, ELENA FAJT, SIMONA SEMENIČ e NADA ŽGANK – e la giovanissima stilista italiana ROMINA DORIGO.

In data da definirsi, a maggio si terrà un incontro pubblico con artiste e curatrici, nell’ambito del quale verrà presentato il Catalogo dell’intero Festival Maravee Dress. 

Dr. Majda Božeglav Japelj

La mostra resterà visitabile fino al 27 giugno con i seguenti orari:

Martedi a domenica 10:00 – 17:00. Lunedi chiuso (orario invernale (1. 9.–14. 6.)).   

Martedi a domenica 09:00 – 14:00; 20:00 – 22:00 Lunedi chiuso (orario estivo (15. 6.–31. 8.)).   

www.obalne-galerije.si

PR: OGP

Categories
Kmetijstvo

Obiski podjetij ob delavskem prazniku

Velenje, 26. april 2021 – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ob bližajočem se delavskem prazniku že obiskal nekatera velenjska podjetja, nekaj pa jih bo še po praznikih. Velenje je prepoznano kot mesto, kjer smo vedno spoštovali in cenili delavske pravice, solidarnost in pravičnost. V preteklih letih smo skupaj s sindikati pripravljali veliko tradicionalno praznovanje praznika dela, 1. maja na Graški Gori, kjer so se zbrale številne generacije občank in občanov iz Šaleške doline in izven. Ker zadnji dve leti izvedba tovrstnih dogodkov ni možna, bo župan z obiski podjetij in razgovori z upravami, vodstvi in zaposlenimi simbolično zaznamoval letošnji praznik dela. Razgovori se bodo dotikali tudi razvojnih projektov posameznih družb, ki bodo temelj za uspešno prestrukturiranje doline v prihodnjem desetletju.

Prejšnji teden, v petek, 23. aprila, je župan Peter Dermol s sodelavci že obiskal Premogovnik Velenje in si ogledal tudi proizvodnjo v jami (priprave in Velenjsko odkopno metodo). Sestal se je z generalnim direktorjem dr. Janezom Rošerjem, vodjem Proizvodno-tehničnega področja in glavnim tehničnim vodjem Ivanom Pohorcem, predstavnikom zaposlenih Danilom Rednjakom, predsednikom sindikata SPESS Simonom Lamotom in drugimi. Župan se je prisotnim predstavnikom družbe zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje in za prizadevanja za nadaljnji skupni razvoj družbe in mesta. Upravi in zaposlenim je čestital ob nedavni obletnici – 146 let delovanja, in povedal, da ostajajo še vedno zelo pomemben steber slovenske energetike in da zadnje leto kljub epidemiološkim razmeram nemoteno in zanesljivo delujejo. Med ogledom so razgovori potekali tudi o pripravah na prestrukturiranje in nujnim predhodnim procesom, da se zapiranje premogovnika sploh lahko začne.

Danes je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol obiskal podjetji Malinca in Plastika Skaza. Podjetje Malinca je mlado perspektivno velenjsko podjetje, ki je zelo uspešno na domačem in tujem trgu. V zadnjem letu dosegajo več kot 100 % rast spletne prodaje. Njihov asortima obsega izdelke za zdravo, ekološko prehrano in naravno kozmetiko. Trenutno imajo 12 zaposlenih, še letos načrtujejo nove zaposlitve, zaznavajo pa tudi že potrebo po novih, večjih prostorih. Župan je pohvalil njihovo izjemno rast in stimulativno okolje ter obljubil podporo občine pri iskanju novih prostorov. Izpostavil, da je nanje izjemno ponosen ravno iz razloga, ker se je njihova uspešna pot začela v Velenju in kot lokalna skupnost bomo zagotavljali pogoje, da bodo lahko tako uspešno tudi nadaljevali.

Podjetje Plastika Skaza, ki bo kmalu praznovalo 44 let obstoja, ustvarja več kot 300 delovnih mest. Direktor Plastike Skaza dr. Robert Agnič je izpostavil, da so lani zaradi epidemije ustvarili manj prihodkov od načrtanih, vendar so kljub temu leto zaključili pozitivno. Z izdelki dopolnjujejo elektro, pohištveno in medicinsko industrijo. Izdelke prodajajo pod drugimi ali lastnimi blagovnimi znamkami, najbolj prepoznana pa je uspešna zgodba kompostnika Bokashi Organka. 86 % prihodkov dosegajo na medpodjetniškem trgu, 14 % pa na trgu končnih potrošnikov. Ker v zadnjem obdobju razvojne projekte usmerjajo v izdelavo izdelkov iz recikliranje plastike (tudi do 100 %) in ker so izjemno razvojno, ekološko naravnani, bo Plastika Skaza zagotovo pomemben zaposlovalec tudi v prihodnih letih.

Ob dobri finančni podpori države bomo nekaj izgubljenih delovnih mest v premogovništvu lahko nadomestili tudi v nekaterih lokalnih, že obstoječih podjetjih, saj so, kot opažamo, zelo razvojno naravnana. Vsem predstavnikom družb je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol izročil protokolarno darilo Šaleško čašo. Čaša je replika pivske čaše iz žgane gline, ki je bila najdena pri arheoloških izkopavanjih na gradu Šalek in izvira iz 15. stoletja. V prihodnjih tednih načrtujemo tudi obisk podjetij Veplas, Gorenje, Esotech in drugih.

PR:

Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje

Categories
Kmetijstvo

Pomen čebel za ohranjanje zemlje

Številne možnosti in priložnosti zasaditve medovitih rastlin na površinah.

Število prebivalcev na Zemlji se povečuje, s tem se povečuje tudi poraba hrane. Pridelovalci hrane so prisiljeni v intenzivno kmetijstvo in sajenje monokultur. S tem se potrebuje tudi vedno več travnikov za njihovo širjenje kot tudi krčenje gozdov. Na ogromnih površinah, kjer so posejane monokulture pa te pestijo bolezni in škodljivci. Že naši predniki so se zavedali, da je potrebno tisto kar iz narave vzameš tudi vrniti, da se ohrani ravnovesje. Tako so se s kolobarjenjem na kmetijskih površinah izognili marsikateri nevšečnosti. Travnike, ki so jih imeli nekoč pa so zacveteli v vseh pisanih barvah in jih šele po cvetenju pokosili.

S takšnim pozitivnim ravnanjem so prispevali k ohranjanju narave. Tega se sedaj sami vedno bolj tudi zavedamo. V prostor sadimo medovite rastline, ki prispevajo k preživetju in ohranitvi čebel kot tudi ostalih opraševalcev. S takšnim ravnanjem prispevamo k ravnovesju v naravi, v kateri bivamo.

Prilagajanje na določenem okolju in s tem tudi vremenskim razmeram je potekalo tisočletja za posamezno živalsko vrsto kot tudi rastlinje. In prav avtohtone medovite rastline zagotavljajo tisto, kar naša čebela potrebuje za svoj obstoj. Skupaj se moramo zavedati pomena sajenja medovitih rastlin in omogočiti njihov prostor na svojem balkonu, vrtu, njivi ali na javnih površinah.

Številne možnosti in priložnosti zasaditve medovitih rastlin na površinah.

V cvetličnih koritih na balkonu imajo lahko svoj prostor tako začimbnice kot tudi dišavnice. Svoj prostor na vrtu imajo lahko medovita drevesa, kot so lipa, divja češnja, navadna leska … V primeru, ko imamo na razpolago njivo, imamo številne možnosti, da posejemo sočnice, ajdo, facelijo … Pri tem ne pozabimo, da ne bomo s tem omogočili le paše čebelam in ostalim opraševalcev, ampak ko te rastline odcvetijo in dozorijo (seme, zrnje), so lahko pomemben vir naše vsakdanje prehrane. Poleg tega te rastline uporabimo za podor in obogatimo tla s humusom ter nahranimo milijone drobnih organizmov v tleh. Pri tem izboljšamo zračnost in strukturo tal na njivi. V primeru zasaditve medovitih rastlin na javnih površinah imamo tudi številne izbire. Odvisno je od prostora, ki ga imamo na razpolago.

S tem delom posaditve medovitih rastlin bomo pripomogli k njihovi pestrosti kot tudi ohranitvi opraševalcev. Takšno pozitivno ravnanje bo prispevek k ohranitvi naše skupne narave za naslednje rodove.

PR: ČZS