Categories
Kultura

Stefan Milenković_25.11.2021_20.00

Cristina Santin_solo
Miclen LaiPang
Stefan Milenković

Stefan Milenković, violina

Miclen LaiPang, violina

Cristina Santin, klavir

Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Četrtek, 25. november 2021, ob 20. uri 

V četrtek, 25. novembra 2021, ob 20. uri vabimo v Veliko dvorano Kulturnega doma Nova Gorica, kjer bo v sklopu čezmejnega festivala Med zvoki krajev – Nei suoni dei luoghi nastopil svetovno poznani violinist Stefan Milenković. Ob spremljavi italijanske pianistke Cristine Santin se mu bo na odru pridružil malezijski violinist Miclen LaiPang. Glasbeniki bodo poustvarili dela skladateljev, kot so Dmitrij Šostakovič, Moritz Moszkowski, Darius Milhaud in Pablo de Sarasate. Koncert bo izpeljan ob doslednem upoštevanju pogoja PCT in zmanjšanem številu razpoložljivih sedežev v dvorani. Vstopnice (10 €) je mogoče kupiti na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica. Vabljeni!

Kulturni dom Nova Gorica se že vrsto let vključuje v razne čezmejne projekte, saj verjamemo, da umetnost ne pozna meja, glasba pa sploh ne prevodov. Eden takih je tudi festival Med zvoki krajev – Nei suoni dei luoghi v organizaciji društva Progetto Musica iz Vidma. Izjemnost tega festivala je prepletanje dela že uveljavljenih glasbenikov z vzpenjajočimi zvezdami italijanskega, slovenskega in balkanskega akademskega glasbenega sveta. Od leta 2020 si umetniško krmilo festivala podajata svetovno priznani violinist Stefan Milenković in furlanska violinistka Valentina Danelon.

Prav v sklopu omenjenega festivala bo prihodnji četrtek, 25. novembra 2021, ob 20. uri v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica nastopil Stefan Milenković, trenutno najbolj nadarjeni violinist na svetu. Milenković je pred svojim dopolnjenim 10. letom nastopil kar dvakrat za papeža ter za ruskega predsednika Mihaila Gorbačova in ameriškega predsednika Ronalda Reagana. Do 16. leta je odigral prek 100 odmevnih koncertov. Skratka enfant terrible, idol mnogih mladih violinistov, ki med drugim poučuje tudi na svetovno priznani ameriški kalifornijski univerzi Berkeley. Ob spremljavi italijanske pianistke Cristine Santin se mu bo tokrat na odru pridružil malezijski violinist Miclen LaiPang. Na koncertu bodo glasbeniki poustvarili dela skladateljev, kot so Dmitrij Šostakovič, Moritz Moszkowski, Darius Milhaud in Pablo de Sarasate. Vstopnice (10 €) je mogoče kupiti na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica. Vabljeni!

Koncertni program:

Dmitrij Šostakovič: Pet skladb za violini in klavir

Moritz Moszkowski: Suita op. 71 za violini in klavir

Darius Milhaud: Sonata za violini in klavir op. 15

Pablo de Sarasate: Navarra op. 33 za violini in klavir

PR: KDNG

Categories
Kultura

SZJ – INAVGURACIJSKI FESTIVAL – Drugi koncert – ADUP

KONCERT SODOBNE SLOVENSKE SAKRALNE GLASBE

Nastopajoči:

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem

Mirko Butkovič, orgle

dirigent Ambrož Čopi

Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Mario Perestegi,  orgle

Jelena Pejić, violina

dirigent Marko Vatovec

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je v so-organizaciji z župnijo Koper pripravil Inavguracijski festival na katerem se bo zvrstilo vrsto eminentnih dogodkov, na katerih se bodo oglasile orgle v najrazličnejših kombinacijah in barvah. Drugi koncert v tem ciklu bo zazvenel v nedeljo, 21. novembra 2021, ob 19. uri. Posvečen bo sodobni slovenski ustvarjalnosti. Na koncertu bo zazvenelo vrsto novih skladb slovenskih skladateljev.

Sakralna glasba za zbor in orgle je bila v zadnjem stoletju v slovenskem prostoru pisana v veliki meri za bogoslužje. Glede na mogočni instrument, ki ga je pridobila koprska stolnica, je APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija oblikoval natečaj za nove skladbe s spremljavo orgel, s katerim je želel skladatelje spodbuditi k nastanku novih skladb, ki bodo dopolnile koncertno ponudbo del za zbor in orgle ter orgle solo. 

Poleg skladb mladih slovenskih skladateljev Klare Mlakar Out of the depths in Cantate Domino, Mateja Kastelica Et terra tremuit in Gašperja Jereba Ave Maria in Sanctus, ki so bile v okviru 2. skladateljskega natečaja Aegis carminis nagrajene ali priporočene, bosta na koncertu zazveneli še dve maši. Prvič Missa Sancti Francisci Assisiensis skladatelja Damijana Močnika v novi verziji za visoke glasove, violino in orgle in Missa de angelis Tineta Beca. Vokalno instrumentalna dela pa bodo zvočno dopolnila še Gloria Črta Sojarja Voglarja za orgle in dve prav za to priložnost napisani skladbi za orgle Introitus caeremanialis Bojana Glavine in Conclusio solemnis Klare Mlakar

V želji po povezovanju znotraj slovenskega univerzitetnega prostora je koprski univerzitetni zbor povabil k sodelovanju Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom Marka Vatovca, ki bo izvedel v drugem delu skladbe za visoke glasove ob spremljavi orgel. Ravno sodelovanja, izmenjave idej in spodbude so tisto kar bo omogočalo nadgradnjo slovenske glasbe in bogatenje zakladnice (koncertne) sakralne glasbe. Verjamemo, da bodo tudi pričujoča dela na tem koncertu doživela ponovitve doma in v tujini.

Orgelske spremljave in izvedbe skladb za solo orgle bosta prispevala Mirko Butkovič in Mario Perestegi. Izvedbo Močnikove maše pa bo dopolnila na violini violinistka Jelena Pejić.

P R O G R A M

Bojan Glavina (1961)

INTROITUS CAEREMONIALIS in honorem novi organi, za orgle

*Prva izvedba

Tine Bec (1993)

MISSA DE ANGELIS za mešani zbor in orgle

Klara Mlakar (1999)

OUT OF THE DEPTHS za mešani zbor in orgle

  1. nagrada 2. skladateljskega natečaja Aegis carminis 2021

*Prva izvedba

Matej Kastelic (1994)

TERRA TREMUIT za mešani zbor in orgle

  1. nagrada 2. skladateljskega natečaja Aegis carminis 2021

*Prva izvedba

Damijan Močnik (1967)

MISSA SANCTI FRANCISCI ASSISIENSIS za visoke glasove, violino in orgle

*prva izvedba različice

Črt Sojar Voglar (1976)

GLORIA za orgle

Gašper Jereb (1985)

SANCTUS za visoke glasove in orgle

  1. nagrada 2. skladateljskega natečaja Aegis carminis 2021

*Prva izvedba

Gešper Jereb (1985)

AVE MARIA za visoke glasove in orgle

Priporočena skladba 2. skladateljskega natečaja Aegis carminis 2021

*Prva izvedba

Klara Mlakar (1999)

CANTATE DOMINO za visoke glasove in orgle

Priporočena skladba 2. skladateljskega natečaja Aegis carminis 2021

*Prva izvedba

Klara Mlakar (1999)

CONCLUSIO SOLEMNIS Gratias tibi, in honorem novi organi za orgle

*Prva izvedba

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) vse od ustanovitve leta 2004. V zboru poje približno 35 študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP) ter drugih zborovskih zanesenjakov. Vodi dirigent Ambrož Čopi, pri vodenju zbora pa mu pomaga asistentka dirigenta Andreja Tomažič Hrvatin. Zbor posega v vse glasbene zvrsti in stile, od renesanse pa vse do današnjih dni. Posebno pozornost namenja izvedbam skladb primorskih skladateljev, v repertoar pa umešča tudi redkeje izvajana dela iz svetovne zakladnice in novitete mlajše generacije. V svojih projektih združuje primorske glasbenike in sodeluje z različnimi domačimi in tujimi zbori, z neprofitno organizacijo kakovostnih koncertov mednarodnega cikla vokalne in instrumentalne glasbe Simfonic voices že več kot 12 let pomembno sooblikuje kulturno ponudbo na Slovenski obali. Z organizacijo  štirih tekmovanj v okviru mednarodnega mladinskega zborovskega tekmovanja Aegis carminis pa pomembno prispeva k promociji sodobne slovenske ustvarjalnosti in poustvarjalnosti doma in v svetu. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je zboru za izjemne dosežke leta 2010 podelilo naziv status društva v javnem interesu. V vseh teh letih je prejel kar nekaj nagrad, priznanj in plaket: v letu 2016 Gallusovo plaketo, najvišje priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD RS) za področje glasbene dejavnosti, leta 2014 je zbor prejel priznanje z veliko plaketo Mestne občine MOK in v letu 2012 pa zlato plaketo ZKD MOK. APZ UP redno koncertira po Sloveniji in v tujini. S kvaliteto izvedb in programsko usmeritvijo se je z izjemnimi uspehi dokazal na domačih in tujih tekmovanjih. Kot finalist je leta 2009 nastopil na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v francoskem Toursu. Z naročanjem in izvedbami novih skladb APZ UP nenehno spodbuja k nastajanju novih dosežkov na vokalnem področju in bogati nacionalno zakladnico vokalne glasbe. V vseh dosedanjih sezonah delovanja se je izkazal kot pomemben kulturni ambasador Univerze na Primorskem in Slovenije ter promotor nove umetnosti tako na koncertnih prizoriščih kot tudi s pomembnim arhivskim prispevkom novih del na zgoščenkah, ki pričajo o vsebinski izjemnosti projektov APZ UP. V svojem 18-letnem obdobju delovanja je Akademski pevski zbor UP izdal že osem zgoščenk (APZ UP – v živo, Mysterium, Istriantico, Mozaiki, Tebe pojem,  Sonority, Fantazije, Lux in Ta citira)

Ambrož Čopi je študiral kompozicijo pri Danetu Škerlu in Urošu Rojku. Za svoje dosežke je v času študija prejel naziv Mladi glasbenik leta 1995 in Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (1997). Svoja prva znanja iz vokalne glasbe in dirigiranja je pridobil kot asistent dirigenta Stojana Kureta. Vodil je vrsto slovenskih zborov: Komorni zbor Nova Gorica, Mešani pevski zbor Obala, APZ Univerze na Primorskem, Komorni zbor KGBL itd. Z njimi je dosegel šestnajst zlatih plaket na državnih tekmovanjih ter sedemindvajset prvih mest in več zlatih priznanj v tujini. Z APZ Univerze na Primorskem je nastopil kot finalist za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Toursu (Francija, 2009). Leta 2016 je prejel Škrjančevo priznanje, ki mu ga je podelil Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana za izjemne zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole. Univerza v Ljubljani mu je podelila dve priznanji umetniških del – na področju kompozicije in zborovskega dirigiranja. Za izjemne umetniške dosežke na glasbenem področju prejel Gallusovo plaketo – najvišje priznanje JSKD RS in najprestižnejšo nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada. Njegove skladbe so predstavljene na štirih avtorskih zgoščenkah Lirični akvareli (APZ Tone Tomšič, dir. Stojan Kuret), So ptičice še snivale (ČarniCe, dir. Stojan Kuret), Praeparate corda vestra (Komorni zbor Ave, dir. Ambrož Čopi) in Sanjam (Slovenski komorni zbor, dir. Martina Batič). Izdane so pri založbah Astrum in Sulasol. Ambrož Čopi poučuje na Umetniški gimnaziji v Kopru, Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter kot zunanji sodelavec na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot strokovni ocenjevalec in član žirij je vabljen na različne zborovske manifestacije in tekmovanja, kot predavatelj pa sodeluje na zborovskih seminarjih doma in v tujini.

Federico Mirko Butkovič, rojen v Tržiču pri Gorici iz mirenske družine, je po študiju klavirja začel študij orgel na videmskem konservatoriju “J. Tomadini”. Nadaljeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu doc. Renate Bauer, kjer je diplomiral z odliko leta 2007. Sklenil je s samostojnim recitalom na velikih Schukejevih orglah v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je med drugim izvedel Reubkejevo sonato. Leta 2008 je diplomiral v Ljubljani iz teologije ter bil posvečen v duhovnika naslednje leto. Izpopolnjeval se je tudi na mojstrskih tečajih pri Jaroslavu Tumi, Michaelu Radulescuju in na poletnih tečajih za staro glasbo v Magnanu, ki jih je vodil prof. Luca Scandali. Številne samostojne recitale je imel v Sloveniji, v Italiji, na Hrvaškem ter na Češkem. Učil je orgle na tečajih za mlade organiste v Italiji in Sloveniji. Sodeloval je z glasbeno šolo Emil Komel iz Gorice, z Združenjem cerkvenih zborov iz Gorice in s tržaško Zvezo cerkvenih zborov. Vodi nadškofijsko šolo za orgle in cerkveno glasbo v Gorici. Ustanovil je in vodi čezmejno Primorsko orgelsko društvo, ki organizira prestižni orgelski festival »Kaiser Karl Festival«. Zavzemal se je za postavitev velikih orgel v koprski stolnici, ki sta jih po načrtu Jeana Guillouja izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer in so postale ene največjih in najpomembnejših orgel v Slovenji in okolici. Postal je titularni organist velikih orgel v koprski stolnici.

Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je sad bolonjske prenove študijskih programov in je nastal v študijskem letu 2009/2010. Prvič se je predstavil na koncertu ob simpoziju v počastitev stoletnice rojstva skladatelja Radovana Gobca. V zboru sodelujejo študentke oddelkov za glasbeno pedagogiko, sakralno glasbo in dirigiranje.  V letih od nastanka zbor redno sodeluje kot demonstracijski zbor na seminarjih za zborovodje, tekmovanjih za zborovske dirigente, se predstavlja na abonmajskih koncertih in simpozijih Akademije za glasbo ter na različnih koncertih doma in v tujini. Poleg tega je namenjen tudi praktičnemu delu študentk in študentov zgoraj omenjenih smeri, ki z dirigiranjem zboru zaključujejo svoj magistrski študij. Sodelovanje v zboru za študentke pomeni tudi dragoceno izkušnjo pri spoznavanju in izvajanju kvalitetne zborovske literature iz zgodovine domače in svetovne zborovske glasbe.

Marko Vatovec je rojen v Kopru, kjer se je, s prepevanjem v gimnazijskem zboru pod vodstvom Mirka Slosarja, navdušil za zborovsko petje in dirigiranje. Sledil je študij glasbe na takratni Pedagoški akademiji v Ljubljani, na oddelku za glasbeni pouk in zborovodstvo, zborovodske predmete je poslušal pri prof. Lojzetu Lebiču. Po opravljeni diplomi je študij nadaljeval  na oddelku za glasbeno pedagogiko ljubljanske Akademije za glasbo, kjer je dirigiranje najprej predaval prof. Janez Bole.  Diplomiral je pod mentorstvom dr. Mirka Cudermana. Za diplomski koncert je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Temu sta  sledila še študij in diploma na oddelku za dirigiranje, v razredu Antona Nanuta. Že med študijem se je izpopolnjeval na različnih mojstrskih tečajih doma v tujini. Svojo profesionalno pot je začel kot dirigent asistent pri Slovenskem komornem zboru (Zbor Slovenske filharmonije) in med drugim sodeloval z mednarodno priznanimi zborovskimi dirigenti kot so Eric Ericson, Günther Theuring, Tõnu Kaljuste ipd. Sledila je zaposlitev na Akademiji za glasbo, kjer še danes poučuje zborovsko dirigiranje in zborovsko petje. V njegovem razredu je diplomiralo že več izvrstnih slovenskih  zborovskih dirigentov, med drugimi Sebastjan Vrhovnik, Martina Batič, Jerica Bukovec… Dirigiral in vodil je različne ansamble, sodeloval je s Slovenskim komornim zborom, orkestrom Slovenskih solistov, orkestrom in zborom Slovenske filharmonije, vodil Obalni komorni in simfonični orkester, sodeloval z različnimi evropskimi in ameriškimi zbori. Predaval je na več evropskih univerzah in na Indiana University of Pennsylvania. Deluje tudi kot član različnih domačih in mednarodnih tekmovalnih žirij in predavatelj na nacionalnih in mednarodnih simpozijih. V svojem dolgoletnem umetniškem delovanju je krstno izvedel in bil pobudnik za nastanek vrste slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih del.

Koncertni organist in pedagog Mario Perestegi, je diplomiral iz cerkvene glasbe na Vseučilišču v Zagrebu – Inštitut za cerkveno glasbo »Albe Vidaković«. V času študija cerkvene glasbe je študiral orgle pri akademiku, rednem profesorju Anđelku Klobučarju, pri katerem je pridobil tudi orgelsko diplomo. Orgle, kot glavni predmet, je študiral tudi na Akademiji umetnosti v Novem Sadu pri red. prof. Andriju Galunu. Podiplomski študij orgel je opravil na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri rednem profesorju Hubertu Bergantu in pridobil naziv specialist – orglavec. Specializacijo je študiral pri red. prof. Mariu Penzarju na zagrebški »Muzički akademiji«. V interpretaciji francoske orgelske literature se je izpopolnjeval v Parizu pri znani organistki Marie-Claire Alain. Senat Akademije za glasbo v Ljubljani mu je 24.5.2000 priznal »Pomembna umetniška dela na področju orgelske poustvarjalnosti«. Na Akademiji za glasbo je na oddelku za instrumente s tipkami in na oddelku za sakralno glasbo začel poučevati l. 1995. Kot gostujoči profesor je poučeval na Univerzi v Novem Sadu, Akademiji umetnosti in na Inštitutu za cerkveno glasbo zagrebške univerze. Do danes je kot solist na orglah in v različnih komornih zasedbah izvedel že več kot 400 koncertov. Največ je nastopal v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je izvajal koncertne programe na vseh pomembnih orglah v stolnicah in koncertnih dvoranah (Cankarjev dom, KD Vatroslav Lisinski), pa tudi na znanih in vrednih zgodovinskih instrumentih v okviru različnih festivalov. V tujini je nastopal na mednarodnih festivalih orgelske glasbe (Riga 2005 in 2009, Sydney 2005, Cambera 2005, Wiliamsburg 2006, Olomouc 2007, Brno 2007, Dunaj 2006, 2007, 2009, Paris 2007 in 2009, Salzburg 2007, Bruselj 2009, Liverpool 2011, Roskilde 2011, Soči 2009, Moskva 2009, Frombork 2008 in 2010, Trst 1999, Berlin 2008, Münster 2012,… ) in na različnih koncertnih ciklih orgelske glasbe (Rim, Trst, Bruselj, Hannover, Helsinki, Istambul, Beograd, Novi Sad…). Imel je dve pomembni turneji: po Avstraliji 2005 (Sydney, Melbourne, Canberra) in v ZDA 2006 (Washington, Wiliamsburg, Chicago, Boston, New York). Krstno je izvedel 12 novitet hrvaških in slovenskih skladateljev. 

Ukrepi NIJZ in predprijava

Z namenom preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 in zagotavljanja varnosti udeležencev bomo zbirali predprijave

Rezervacija brezplačnih vstopnic je možna na

info@orglekoper.si ali s SMS sporočilom na tel.št.: 040 395 925. 

Vstopnice lahko prevzamete ob 18.30 pred glavnim vhodom v stolnico. 

Obiskovalci kulturnih storitev morajo:

  • izpolnjevati pogoj PCT, izjema so osebe mlajše od 12 let 
  • obvezno uporabljati zaščitno masko (kirurško masko ali masko tipa FFP2) v zaprtih javnih prostorih, na odprtih javnih površinah pa takrat, ko ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra, 
  • ob vstopu v zaprt javni prostor obvezno razkužiti roke z razkužilom.

Vstop je prost (s predhodno rezervacijo in gratis vstopnico).

PR: ŠOUP

Categories
Kultura

O afriški književnosti

“Ta strah je bil zasidran globlje kakor bojazen pred hudobnimi in muhastimi bogovi, pred čarovnijami, pred gozdom in zahrbtnimi silami narave, oboroženimi z rdečimi zobmi in kremplji. Okonkvov strah je bil hujši od tega. Ni prihajal od zunaj, skrival se je globoko v njem samem. Bil je to strah pred seboj, pred tem, da bi rekli, da je podoben očetu. Že kot fantič se je sramoval očetovega neuspeha in šibkosti in še danes se je spominjal, kako ga je užalostilo, ko je eden njegovih tovarišev v igri dejal očetu agbala. Tedaj je Okonkvo spoznal, da agbala ni le ženska, temveč tudi moški, ki si ni pridobil nobenega naslova.”

Achebe: Razpad


“In tedaj se je zgodilo. Trije beli možje in veliko drugih mož je obkolilo sejmišče. Najbrž so uporabili prav močno čarovnijo, da so ostali nevidni tako dolgo, dokler sejmišče ni bilo polno. Zatem so začeli streljati. Pobili so vse, razen starcev in bolnikov, ki so ostali doma …/.”

Achebe: Razpad.

Afriška literatura ohranja didaktiko, sporočilnost in namen starih afriških pregovorov. Afriški pisatelji delujejo kot ena pestra in raznolika združena celota enega samega kontinenta. Ohranjajo jasnost in krutost ljudskega izročila skupaj s pristnostjo in neposrednostjo pri pisanju. Leto 2021 je vsekakor leto velikega uspeha afriških literatov magičnega realizma.

Vabljeni v soboto 20. novembra ob 19. uri s pisateljico Nino Kosmač, na zoom predavanje o afriškem magičnem realizmu v književnosti.
Povezava.

Zunanje povezave: us02web.zoom.us/j/82218077016

PR in foto: Nina Kosmač

Categories
Kultura

VIDEO: Intervju z Galom Gjurinom o torontskih glasbenih nagradah

Prošnja za objavo

Dve nagradi na nedavni podelitvi kanadskih glasbenih nagrad OMA Music Awards je ogromno priznanje za Gala Gjurina, ki je šele pred nekaj leti s svojo glasbo začel osvajati kanadski trg.
Ob tem uspehu smo se z vsestranskim glasbenikom pogovarjali tudi pred kamero. V intervjuju je bil brez dlake na jeziku!

Novinarka Sonja Javornik

PR: Javnost.si

Categories
Kultura

Beletrina v živo: Urška Perenič

»Jurčič je vseskozi trdil, naj se ne cepimo, ne delimo,
temveč skupaj poprimemo za delo, ki ga je še treba opraviti.«
Urška Perenič

Drage bralke in dragi bralci,

toplo vabljeni k ogledu nove epizode oddaje Beletrina v živo, spletnega formata Beletrininih knjižnih dogodkov. Tokrat se pogovarjata Urška Perenič, literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, avtorica literarnozgodovinske monografije Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa, ki bo te dni izšla pri naši založbi, in Bernarda Žarn, televizijska voditeljica.

Oglejte si oddajo Beletrina v živo

Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa

Čeprav je šel Josip Jurčič v šolo uspešno šele drugič, star devet let, in lepemu uspehu na gimnaziji v glavnem mestu Kranjske navkljub študija slavistike in klasične filologije v cesarskem mestu ni dovršil, pa je dovršil prenekatero povest in roman. Že za časa svojega življenja si je zato upravičeno prislužil naziv enega boljših pisalcev slovenske književnosti in (p)ostal tudi eden najpomembnejših pisateljev našega časa. Monografija z literarnozgodovinskega vidika tematizira posmrtno slavo in tuzemsko življenje velikega Muljavca ter njegovo pripovedništvo kot celoto. Avtorica na način poliloga tematizira poprejšnja literarnozgodovinska dela o Jurčiču, pri tem pa uležane literarnozgodovinske resnice in prenekatero podrobnost v jurčičevskem izročilu popravi in postreže z novimi spoznanji in svežimi interpretacijami njegovih pripovednih del. Josip Jurčič Urške Perenič oživlja zaprašeno gradivo, iz katerega se je vzpela zgradba slovenske pripovedne proze, slovenske javnosti in slovenske kulture.Želimo vam prijetno zatopitev v neskončna prostranstva bralnega sveta.
 PR: Beletrina

Categories
Kultura

Danes se začenja festival Prepišno uredništvo!

Danes se začenja festival bralne kulture Prepišno uredništvo s podnaslovom Bo literatura splavala po vodi?, ki smo ga posvetili razmerju med literaturo in okoljskimi spremembami. Potekal bo do vključno petka v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna.

Otvoritveni dogodek Glasovi med valovi, ki bo danes ob 13. uri, ima svojo začetno točko pri zapornici na Ljubljanici, od tam pa se bo zvočni sprehod nadaljeval ob reki. Za optimalno doživetje dogodka priporočamo pametni telefon in slušalke. Dogodek je zasnovan trajnostno in v duhu epidemije, saj ga lahko vsak doživi zase in kadarkoli (tudi po koncu festivala). Na telefon si prenesete aplikacijo Echoes in skenirate spodnjo QR kodo. Posameznim posnetkom je mogoče prisluhniti na šestih lokacijah ob Ljubljanici (Plečnikova zapornica, Mesarski most, Ribja brv, Breg pri Novem trgu, Grudnovo nabrežje in Špica).
 No description available.

Vsi ostali dogodki festivala bodo potekali v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Glede na trenutno situacijo bo festival potekal normalno in bo odprt za publiko, zmanjšane bodo le kapacitete, da bomo lahko zagotovili zadostno varnostno razdaljo. Obvezno je izpolnjevanje PCT pogoja in nošenje mask, število sedežev je omejeno. 

Ob 17. uri sledi prvi dogodek kratkih predavanj, imenovan Nakratki 1. Literarna kritika Aljaž Krivec in Tonja Jelen bosta predavala o tem, kako sama vidita razmerje med literaturo in okoljskimi spremembami.

Ob 18. uri bo potekal pogovor Podnebje romana: med posameznikom in civilizacijo. Indijski pisatelj Amitav Ghosh je pred leti podal opazko, da ima v primerjavi s svetom kot takim globalno segrevanje veliko manjši vpliv na literaturo. Gre za preveč splošno opazko ali jih lahko pritrdimo? Če ji, se lahko vprašamo naslednje: je meščanski roman, v katerega središču se nahaja individuum, trčil ob svoje zgodovinske meje, ali pa se zgolj počasneje odziva na spremembe? In kako je v tem primeru z žanrom, predvsem z znanstveno fantastiko, ki se je vedno ukvarjala z vplivom industrijske in postindustrijske družbe na množice? Ter kaj nas lahko trenutna situacija za nazaj pouči o zgodovini trenutno najbolj priljubljene literarne vrste? O tem in še čem bomo govorili z Andrejem Blatnikom in Anjo Radaljac. Pogovor bo vodil Muanis Sinanović.

Jutri pa bomo ob 17. in 18. uri uživali v dvojni ediciji Nakratkih, na katerih bodo predavali raziskovalka, literarna kritičarka, urednica, prevajalka in avtorica Tina Bilban, pisatelj in prevajalec Jasmin B. Frelih, pesnik, pisatelj in literarni kritik Denis Škofič in  filozof Tomaž Grušovnik


Večina dogodkov bo v decembru dostopna na Youtube kanalu LUD Literatura.
Avtorica vizualne podobe festivala je Benja Pavlin.

Nad vsemi krizami današnjega dne se kot zlovešč obstret pne tista, ki zadeva občo planetarno prihodnost: okoljska. Pitna voda, simbol zdravega življenjskega okolja, nikakor ni več samoumevno dejstvo, temveč dobrina, ki bo v naslednjih desetletjih narekovala geopolitične premike, medtem ko bo dvigovanje gladin oceanov prerazporedilo poselitev in zahtevalo vzpostavitev novih načinov sobivanja. Kakšno pozicijo v odnosu do teh sprememb zavzema literatura?  Je zmožna odzivanja na hitro spreminjajoče se razmere? Fascinacija nad utopijami in distopijami je v literaturi prisotna od nekdaj. Toda ali lahko literatura pripomore k okoljski odgovornosti? V burnih obdobjih zgodovine je pogosto rabila kot svarilo ali budnica, a ob tem se postavlja vprašanje nevarnosti moraliziranja, banalizacije, ideologizacije in posploševanja. In kako naj ob vsem literatura, da ne bi splavala po vodi, ohrani lastno avtonomijo?

Program

(vsi dogodki razen Glasov med valovi potekajo v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna)

Torek, 16. 11. 2021
13.00 Glasovi med valovi (zvočni sprehod ob Ljubljanici, dobimo se ob 13. uri pri zapornici na Ljubljanici!): Špela Setničar prebira tekste Jerneja Županiča, Maje Vidmar,  Muanisa Sinanovića, Petra Semoliča, Arjana Pregla in Primoža Čučnika
17.00 Nakratki 1 (kratka predavanja): Aljaž Krivec & Tonja Jelen
18.00 Podnebje romana: med posameznikom in civilizacijo (pogovor): Andrej Blatnik, Anja Radaljac, Muanis Sinanović
 
Sreda, 17. 11. 2021
17.00 Nakratki 2 (kratka predavanja): Tina Bilban & Jasmin B. Frelih
17.45 Okoljska (foto)intervencija z nagrado
18.00 Nakratki 3 (kratka predavanja): Denis Škofič & Tomaž Grušovnik
 
Četrtek, 18. 11. 2021
17.00 Nakratki 4 (kratka predavanja): Monika Manfreda & Boris Kolar
18.00 Prepišni Četrtkovci (bralni klub revije Nebulae): Alex Kama Devetak, Nina Kremžar, Zarja Vršič
 
Petek, 19. 11. 2021
18.00 Knjigogled v živo: Iztrebljevalec (pogovor): Ana Geršak, Robert Kuret, Veronika Šoster
19.30 Pred-apokaliptične zgodbe (pripovedovalski večer): Katarina Nahtigal & Maša Budič

 
 
* * *
Festival Prepišno uredništvo je del projekta Bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

PR: LUD Literatura

Categories
Kultura

Nocoj ob 18ih otvoritev razstave Mie Špindler: Outside doors // Ob 20ih Igra senc v IntimnemKinu // Jurčič v Mariboru // Čuk na palici na IntimnemOdru

Ulična galerija Maribor v Židovski ulici
 

Mia Špindler: Outside doors


Otvoritev: torek, 16. november ob 18. uri

/ skenirani najdeni predmeti z ulic v kombinaciji z najdenimi izrezki besed iz knjige sestavljeni v poezijo

/ trenutno živim in delam v Zurichu. največ se ukvarjam z zbiranjem različnih najdenih predmetov, jih kategorizriam in kombiniram.

kuratorji.
003 / Roman Máder

produkcija in podpora.
Inštitut TAM-TAM / Ustanova Fundacija Sonda / GT22 / Mestna občina Maribor / Ministrstvo za kulturo / Alveola d.o.o / Kulturna četrt Židovska

IntimniKino
 

Igra senc + podcast o filmu 


16. november ob 20. uri

Podcast
 >> https://soundcloud.com/maribor-is-the-future/115-filmski-igra-senc-shadow-game

Dokumentarni film Igra senc (Shadow game / Eefje Blankevoort, Els van Driel, 2021, 90 min) pripoveduje zgodbo o “senčnem svetu” evropskega obmejnega prostora, kjer stotine beguncev skušajo najti pot do mednarodne zaščite v eni od držav EU. Avtorici sledita mladoletnikom brez spremstva na njihovi neizogibni, dolgi in izzivalni poti ter njihovim “igram” (games) z evropskim mejnim režimom. Shadow game je dobitnik nagrade Gouden Kalf (zlato tele) za najboljši dokumentarni film na Nizozemskem filmskem festivalu 2021.

Vstopnina: 5 € / 3 € za študente, dijake, upokojence in samozaposlene v kulturi / 0 € za brezposelne

Več na: https://gt22.si/filmska-premiera-igra-senc/

Zavod Razvoj Maribor
 

Jurčič v Mariboru


Od 15. novembra do 31. decembra na različnih lokacijah po mestu in v okolici.

V petek, 3. decembra od 9. do 19. ure v GT22:

9.00
Peformans: Tipkajmo z Jurčičem za invalide zavoda Razvoj Maribor, Dlan in OZARA (Mladinski kulturni center Maribor: Miša Gams)

17.00
Lutkovna predstava: Kozlovska sodba (RAZVOJ Maribor, Lutkovno paragledališče Zvitorepec, Radio Maribor)

18.00
Okrogla miza: Josip Jurčič – pisatelj, pesnik, časnikar (Radio Maribor, sodelujoči: Polona Račič, Stane Kocutar, Zoran Petrovič)

Več na: https://gt22.si/jurcic-v-mariboru/

IntimniOder
 

Čuk na palici

Sobota, 20. november ob 17. uri.

Lutkovni kabaret za otroke (3+) po predlogi Svetlane Makarovič predstavlja navihane živali v lutkovni podobi in uprizarja zbirko uglasbenih pesmi ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke.

Vstopnina: 5 € / 0 € za brezposelne in invalide. Število mest je omejeno.

Več na: moment.si/predstava/cuk-na-palici/

PCT


××××××××

V skladu z odloki vlade je udeležba na kulturnih dogodkih dovoljena osebam z negativnim testom na covid-19, cepljenim ali prebolevnikom. Za otroke to pravilo ne velja. Upoštevati moramo priporočila glede vzdrževanja medosebne razdalje, pravilnega nošenja maske, higiene rok in higiene kašlja.

Poslušalnica GT22


Maribor Is The Future #115, filmski: Igra senc (Shadow Game)
https://soundcloud.com/maribor-is-the-future/115-filmski-igra-senc-shadow-game

Radio MARŠ: 
http://radiomars.si/

Radio Maribor:
https://www.rtvslo.si/radiomaribor/

Radio Študent:
https://radiostudent.si/

Razstave


> Avla.GT22 / Intervencija 3/2021, #moda / na ogled do 30. novembra
Sonja Tomić: Planted Seeds
> Več na: https://gt22.si/sonja-tomic-planted-seeds/

> BlackBox.GT22 / AR/VR Intervencije, 1.korak / Na ogled do 31.12.
Smech x Shuljo
VJ 5237 x Terranigma
Vitamean x ℗×𝔩𝔇𝕆Ѕ
Lina Rica x Žiga Palčar
Aphra Tesla

> Več na: https://gt22.si/ar-vr-intervencije-1-korak/

V centru mesta, na Glavnem trgu 22, se nahajajo prostori, v velikosti 1000 kvadratnih metrov, ki jih je družina Oset-Puppis v začetku leta 2013 mecensko ponudila v uporabo Ustanovi Fundaciji Sonda. Začela se je graditi umetniška skupnost in izobraževalni laboratorij, ki ga trenutno sestavljajo Društvo za razvoj filmske kulture, fotografska platforma MišnicaGT22, Kud Moment, Fotografski muzej Modrinjak, YoureupRadio, EX-garaža, Zavod Razvoj, Zavod Kultivacija, Woodster, Center grafičnih umetnosti, Ustanova Fundacija Sonda ter vedno novi kolektivi, ekipe, posameznice in posamezniki.

Delovni čas: eno uro pred dogodki in v času dogodkov.
 
gt22.si/ // facebook // info@gt22.si // Glavni trg 22, Maribor // virtualni sprehod po GT22 //

PR: GT 22

Categories
Kultura

Razprava: Pranger Lyrikbook – slovenska poezija v nemškem prostoru. Pred Frankfurtom 2023

Razprava: Pranger Lyrikbook –  slovenska poezija v nemškem prostoru. Pred Frankfurtom 2023

Slovenijo bo med 16. in 19. novembrom 2021 kot Prangerjev gost obiskal nemški urednik, pesnik, filozof in skladatelj, kritični mislec in humanitarni aktivist, aktualni vodja Akademie für Lyrikkritik iz Berlina, dr. Asmus Trautsch. To bo njegovo drugo gostovanje v Sloveniji, prvič je bil na obisku leta 2015.

sredo, 17. novembra, ob 12. uri, se bo v Atriju ZRC pogovarjal z Urško P. Černe, vodjo Prangerja, sovodjo programa države gostje na mednarodnem Leipziškem sejmu 2007 ter avtorico uspešnega slogana Slowenien: die dichteste Dichtung pro m2 (slovenska prilagoditev, ki jo je izbrala, se je glasila Gostoljubna gostobesednost, dobesedni prevod pa bi bil Slovenija: najgostejša poezija na m2). Pretresla bosta stanje mednarodnega presajanja poezije v Nemčiji (ter Avstriji in Švici), možnosti uveljavitve slovenske poezije v nemškem prostoru, pregledala primere dobrih praks in skušala orisati realna pričakovanja Frankfurta 2023 – tudi s stališča presajanja humanističnih del. Katera slovenska dela stvarne literature in esejistike naj se prevajajo in tržijo v Nemčiji, katere teme živo zanimajo nemško javnost? Pogovor bo tolmačen, povezovala ga bo dr. Nada Grošelj in je bil na novembrski termin prestavljen kot del 18. Festivala Pranger.

Vabljeni!
 
Za vstop v Atrij ZRC velja pogoj PCT.

Asmus Trautsch se je rodil leta 1976 v Kielu, živi v Berlinu. Študiral je kompozicijo/glasbeno teorijo, nemško književnost in filozofijo ter iz slednje tudi doktoriral. Leta 2003 sta z Bettino Hartz ustanovila založbo LUNARDI, specializirano na zahtevno mlado literaturo. Dolga leta je stalni sodelavec založbe Verlagshaus Berlin. Prejel je več štipendij, med drugim za bivanje v umetniških rezidencah na gradovih Solitude in Wiepersdorf. Prvo samostojno pesniško zbirko z naslovom Treibbojen (Proste plovke) je izdal leta 2010.

V istem letu je zanjo prejel nagrado Berlinske literarne delavnice, ki jo je izbrala za enega izmed štirih najpomembnejših pesniških prvencev leta v nemško govorečem prostoru. Od leta 2013 izdaja serijo poetoloških esejev in estetske refleksije, Edition Poeticon. Dr. Asmus Trautsch je leta 2015 kot štipendist Goethe-Instituta Slovenija bival v pisateljski rezidenci v Novem mestu, takrat je nastalo nekaj prevodov izpod peresa Braneta Čopa.
 
Leta 2021 je pri Verlagshaus Berlin izšla Trautscheva dolgo pričakovana druga zbirka, ki nosi naslov Caird in je antropocenska angažirana bivanjska in okoljska poezija.

Festival Pranger in Akademie für Lyrikkritik sta edini specializirani ustanovi literarne kritike poezije v Evropi. Prva je nastala leta 2003, slednjo pa je 2018 v berlinski Haus für Poesie v sofinanciranju berlinskega senata ustanovil Hendrik Jackson (gost Prangerja 2013), ki je vodenje po selitvi na moskovsko univerzo leta 2020 predal dr. Asmusu Trautschu.
 
Štiridnevno gostovanje sodi v projekt Pranger Lyrikbook II, namenjenem mednarodnemu mreženju in uveljavitvi slovenske poezije v prevodih. Pred dvema letoma je bil s podporo JAK zasnovan ob boku programu države gostje Frankfurt 2023. Od srede do petka bodo v Mariboru in Novem mestu potekala srečanja mednarodnega mreženja.

Dogodek bo potekal v sodelovanju Festivala Pranger, Knjigarne AZIL in projekta Pranger Lyrikbook.
 
Mreženjski del v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu bo tkal pomembne niti povezav poezije in humanistike onkraj uradnih državnih priprav na Frankfurt 2023.
 
Program je zasnovan za promocijo slovenske književnosti in refleksije v tujini. 
 
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
 
Dogodek je del projekta mednarodnega sodelovanja, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

PR: KUD Pranger

Categories
Kultura

Grajske harmonije/ 10. koncertna sezona/ 3. koncert

HARPS FUSION

Nicoletta Sanzin, harfa

Patrizia Tassini, harfa

Četrtek, 18. november 2021, ob 20. uri, Grad Kromberk

V četrtek, 18. novembra 2021, ob 20. uri vabimo na tretji koncert 10. sezone cikla komorne in solistične glasbe na Gradu Kromberk. Ob 20. uri bosta tam nastopili harfistki Nicoletta Sanzin in Patrizia Tassini. Na koncertu, ki nosi naslov Harps Fusion, bosta poustvarili dela izbranih skladateljev, kot so P. J. Blanco, G. Alessandrini, J. S. Bach, A. Zecchi, J. Thomas, F. Francia in C. Salzédo. Poleg tega bosta glasbenici prvič v Sloveniji predstavili tudi delo Maria Pagotta Ricercari di bravura. Koncert, ki bo izpeljan v okviru pravkar objavljenega novega odloka ter ob doslednem upoštevanju pogoja PCT in drugih varnostnih ukrepov, je za abonma in izven. Vabljeni!

Cikel 10. sezone komorne in solistične glasbe Grajske harmonije nadaljujemo s tretjim koncertom, ki prinaša zanimivo in na našem odru redko slišano komorno zasedbo – duo harf. Harfa sodi med tehnično najzahtevnejše inštrumente za igranje. Zanimivo je, da je bila nekoč izključno v moški domeni, danes pa nanjo igrajo v večini ženske. Tako Nicoletto Sanzin kot Patrizio Tassini smo lahko na Goriškem že spoznali, skupaj pa uveljavljeni italijanski harfistki pri nas še nista nastopili. Druži ju veliko podobnosti. Med drugim sta obe diplomirali z odliko. Svoje mojstrstvo sta z najvišjimi nagradami potrjevali na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Redno nastopata tako solistično kot v komornih skupinah doma in v tujini. Ob tem se Patrizia Tassini posveča še pedagoškemu delu kot vodja številnih mojstrskih tečajev in profesorica za harfo na Konservatoriju Jacopo Tomadini v Vidmu ter vodi orkester Ventaglio d’Arpe. Nicoletta Sanzin redno sodeluje z mladimi skladatelji, ki ji posvečajo številne nove skladbe, te pa redno vključuje v svoje koncertne programe. Veseli nas, da sta tudi v ta koncert vtkali noviteto – skladbo Ricercari di bravura Maria Pagotta, ki jo bosta slovenskemu občinstvu prvič predstavili prav na Goriškem.

KONCERTNI PROGRAM:

  1. J. Blanco (1775–1841): Koncert za dvoje orgel v G-duru 
  1. Alessandrini (1923–2016): Une fleur
  1. S. Bach (1685–1750): Partita za violino solo št. 3 v E-duru, BWV 1006
  2. Zecchi (1904–1995): Triptih za harfo
  3. Thomas (1826–1913): Cambria
  1. Francia (1964): Mariposas
  1. Pagotto (1966): Ricercari di bravura (prva izvedba v Sloveniji)
  1. Salzédo (1885–1961): Suita osmih plesov

13 € – redna cena posamičnih vstopnic, 9 € – znižana cena vstopnice za dijake, študente, upokojence in invalide.

Vstop prost – brezposelni (z veljavnim dokazilom).

PR: KDNG

Categories
Kultura

Nini Kosmač gre zadnje čase vse po zlu

Povzeto iz spletnega portala: radiotomi.si


Pisateljici in pesnici Kosmačevi, gre zadnje čase vse po zlu, kajti odreči se bo morala večini projektov v Sloveniji. Ob pogovoru z njo, nam je uspelo, zabeležiti nekja njenih besed:

“Sem pisateljica in pesnica, ki je večino življenja preživela v tujini. Ljubim Slovenijo, vendar edino, kar si v tem trenutku želim je pobega na sončne plaže Alikanta v Španiji. Zaradi vladnih ukrepov z Amelie ne bova mogli nastopati po Sloveniji. Prav tako, so mi zadnji trenutek odpovedali obljubljeno rubriko o književnosti.

Obožujem knjige ter hkrati zaupam samoti in tišini. Skorajda vsak ljubitelj knjig ima najljubšo knjigo ali avtorja.Vsak, ima svojo zvezdo literature, ki ga je ali pa mu še vedno osvetljuje življenjsko pot. Ne bom trdila, da je več literarnih zvezd, kot zvezd na nebu, vendar skoraj. Jaz imam cele galaksije najljubših knjig in avtorjev, zato bom občasno tudi kaj napisala o književnosti ne glede na to, da so mi v zadnjem trenutku odpovedali rubriko o književnosti na novem spletnem portalu. Decembra na lastno željo zaključujem projekt o zvezdah literature in tudi to ne vpliva najbolje na moje razpoloženje. Obravnavala sem znanstveno – fantastiko, detektivski, ljubezenski žanr … Pri didaktiki so mi bili v veliko pomoč internetni viri, gledališčni, filmski in pa tudi televizijski.



Večina pisateljev je veliko potovala nekateri izmed njih so bili politični izseljenci, ki so se ustalili večinoma v Parizu, kot je primer Milana Kundere. Veliko število zdravnikov ali pa vsaj študentov medicine se je podalo v pisateljske vode. Obravnavali smo življenje in delo Borroughsa, ki je bil osumljen umora žene. Pablo Neruda – Nobelov nagrajenec- se je odrekel hčerki, ki se je rodila s težko možgansko boleznijo (hidrocefalus) in ni nikdar plačeval preživnine. Nostradamus naj bi imel dnevne imaginarne vizije oziroma preganjavico z nekom, za katerega so kasneje biografi mislili, da je lik Napoleona. Jules Verne je pisal o enookih ogromnih hobotnicah, ki so jih šele po letu 2000 odkrili na območju Galicije. Agatho Christie je iskala cela Velika Britanija, ko je za več dni izginila v neznano kam. George Sandova dolgoletna ljubezenska afera z znamenitim skladateljem Chopinom je bila polna posebnosti … Avtorja Lolite in Alicije v čudežni deželi naj bi bila prikrita pedofila. Saint – Exuperijev avion je poletel v neznano in se ni nikdar vrnil. Pisatelji v Sovjetski zvezi naj bi prav tako izginjali v neznano za časa komunizma.
Viktor Hugo se je boril za odpravo smrtne kazni. Isabel Allende so prerokovali, da bo njena hči, slavnejša od nje, in da bo učakala nesmrtnost, zato je ni pretirano skrbelo zanjo. Preroštvo se je izpolnilo, Paula – hči – je umrla zaradi bolezni zelo zgodaj in sedaj krasi naslovnico slovitega romana, ki ga je napisala mama imenovan Paula. Pred enim letom je vladal v svetovni literaturi trend kitajskih in japonskih pisateljic z neobičajnim urbanim slogom in modusom – vivendom.

Letos pa smo priča afriškemu valu uspešnih pisateljic in pisateljev, ki pobirajo vse najbolj prestižne svetovne literarne nagrade, med njimi tudi Nobelovo. Veliko smo se pogovarjali tudi o Albertu Camusu. V večino literarnih zvezdnikov
sem se preoblekla za boljše doumevanje pisateljevega ustvarjanja, osebnosti in časa.

Torej moje težave so samo mačji kašelj v primerjavi s težavami zvezdnikov literature, zato ostajam optimistična.”


Toliko nam je zaupala vedno zgovorna in nadvse klepetava Nina. Mogoče pa se ji bo ravno v teh predprazničnih dneh, kot je že sama omenila v prejšnjem prispevku, nasmehnila Božičkova sreča. Nikoli se ne ve, a njena skrivnostna očala napovedujejo skrivnostni prelom.

PR in foto: Nina Kosmač