Categories
Okolje, ekologija

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SI AKTIVNO PRIZADEVA ZA ZMANJŠANJE KOLIČIN ODPADNE HRANE

Ljubljana, 22. 11. 2021 – Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) si aktivno prizadevamo za zmanjšanje količin odpadne hrane. S tem vprašanjem se ne ukvarjamo samo na področju odpadkov, torej z nastalo odpadno hrano in ravnanjem z njo, ampak se intenzivno vključujemo tudi v akcije preprečevanja nastajanja odpadne hrane.

MOP že od leta 2019 v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodi ozaveščevalno kampanjo z različnimi aktivnostmi za gospodinjstva s sloganom »Stran pa ne bomo metal!«, razvija in izvaja različne metodologije merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih in je s tem Slovenijo postavil med bolj ambiciozne države EU na področju odpadne hrane.

Novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je nedavno sprejela vlada, spodbuja k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostavlja učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki.

V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki je v Operativnem programu ravnanja z odpadki opredeljena tudi hierarhija ravnanja z odpadno hrano. Najvišja prioriteta je namenjena preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadne hrane, najmanj zaželeno je, da še užitna hrana postane odpadek.

Hierarhija ravnanja z odpadki

Odpadna hrana nastaja skozi celotno prehransko verigo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) več kot polovico odpadne hrane povzročimo v gospodinjstvih, tretjino v gostinstvu in strežbi hrane, desetino v distribuciji in trgovini z živili ter malo manj kot desetino v proizvodnji hrane, kamor vključujemo tudi primarno proizvodnjo.Natančnejši podatki o količinah nastale odpadne hrane po sektorjih so prikazani spodnji v tabeli:

Nastajanje odpadne hrane po izvoru (v tonah)20132014201520162017201820192020
 Odpadna hrana – SKUPAJ118.450125.102133.898137.638131.761139.856140.804143.570
Proizvodnja hrane (vključno s primarno)7950951610.00110.72610.48510.83912.11810.850
Distribucija in trgovini z živili9165947812.93314.49213.11513.76314.44715.290
Gostinstvo in strežba hrane38.31341.34844.82443.89940.56842.07144.38842.666
Gospodinjstva63.02364.76166.14168.52167.59473.18269.85074.764

Kot je razvidno iz zgornje tabele, se količina odpadne hrane v Sloveniji povečuje. Med letoma 2015 do 2020 so se tako količine odpadne hrane povečale za sedem odstotkov, predvsem na račun povečanja v distribuciji in trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane ter v gospodinjstvih.

Spodnja tabela prikazuje količino odpadne hrane na prebivalca na leto in tudi iz te tabele je mogoče razbrati trend naraščanja količin odpadne hrane.

 201520162017201820192020
Nastala odpadna hrana (kg/prebivalca na leto)656764686768

V okviru nacionalne metodologije za spremljanje količin odpadne hrane se med odpadno hrano štejejo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred, med ali po pripravi hrane in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano, in v gospodinjstvih.

Med odpadno hrano ne sodijo:

– ostanki hrane, ki se namenijo za predelavo v živalsko krmo v skladu s predpisi EU;

– hrana, namenjena v humanitarne namene;

– papirnati robčki, serviete in brisače, ki se kot kuhinjski odpadki zbirajo med biološkimi odpadki;

– embalaža, ki se zavrže skupaj z odpadno hrano.

Odpadna hrana zajema tako užitni kot neužitni del posameznega živila.

Užitni del posameznega živila je tisti del živila, za katerega se v običajnih okoliščinah domneva, da je bil v določenem trenutku primeren za prehrano ljudi, vendar je bil zaradi določenih razlogov (npr. pretečeni datum uporabe/minimalna trajnost, preveliki obroki, neustrezno shranjevanje) zavržen med proizvodnjo, distribucijo ali prodajo živil ali pri pripravi ali uživanju hrane.

Neužitni del posameznega živila je tisti del živila, ki v nobenem trenutku ni primeren za prehrano ljudi ali pa se zanj v običajnih okoliščinah domneva, da ni primeren za prehrano ljudi, vendar nastaja kot odpadek med proizvodnjo, distribucijo ali prodajo živil ali pri pripravi ali uživanju hrane. To so npr. olupki, kosti, koščice, lupine.

Po oceni SURS 40 odstotkov vse odpadne hrane predstavlja užitni del, kar pomeni, da je bila ta hrana v nekem trenutku namenjena prehrani ljudi in užitna. Pod užitni del odpadne hrane tako npr. štejemo tudi zavržen star plesniv kruh, pokvarjeno delikatesno salamo in ostanke jogurta v lončku.

PR: MOP

Categories
Okolje, ekologija

PODPISANE IZVAJALSKE POGODBE ZA POVEZOVALNI VODOVOD ILIRSKA BISTRICA – RODIK

Matavun, 17. 11. 2021 – Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak se je udeležil slovesnega podpisa izvajalskih pogodb za povezovalni vodovod Ilirska Bistrica – Rodik, ki bo izboljšal vodooskrbo na območju Brkinov.

Z investicijo bo iz javnega vodovoda zagotovljena varna oskrba s pitno vodo za več kot 10.000 prebivalcev občin Ilirska Bistrica, Hrpelje – Kozina in Divača, na novo pa bo na vodovodni sistem priključenih 272 prebivalcev občin Ilirska Bistrica, Hrpelje – Kozina in Divača. Ocenjena vrednost projekta je 23 milijonov evrov. V vrednosti 12,3 milijona evrov ga sofinancirata EU iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija.

Minister mag. Vizjak je poudaril, da gre za pomemben projekt, ki bo tem krajem in njihovim prebivalcem prinesel pomembno vrednoto – to je zdrava pitna voda. Opozoril je, da to ni edino območje v državi, kjer vsi ljudje še nimajo dostopa do zdrave pitne vode.

Pri tem je izpostavil aktualen primer Anhovega in povedal, da je Ministrstvo za okolje in prostor že navezalo stik z Občino Kanal ob Soči in začelo sodelovati pri zagotovitvi novega vodnega vira. Dogovorjeno je, da bo občina v letu 2022 pridobila dokumentacijo, MOP pa bo investicijo sofinanciral v višini najmanj 50 odstotkov. Minister mag. Vizjak je zagotovil, da bo projekt uresničen v najkrajšem možnem času ne glede na to, ali bosta v Državnem zboru sprejeti dopolnili opozicije, s katerima bi občini Kanal ob Soči v proračunu zagotovili dodatna sredstva za nov vodni vir.

Glede vodooskrbe slovenske Istre, ki se že desetletja sooča s pomanjkanjem vode, je znova minister mag. Vizjak poudaril, da ta projekt ne bo izveden, če bo kakorkoli negativno vplival na naravo ali okolje v smislu, da ga zaradi teh vplivov ne bo mogoče izvesti. Projekt novega vodnega vira za slovensko Istro in kraško zaledje bo izveden samo v sodelovanju in sobivanju z lokalnim okoljem, naravo, Škocjanskimi jamami in vsem ostalim na tem območju, je zagotovil.

PR: MOP

Categories
Okolje, ekologija

GRADBENI ZAKON PISAL MOP, REŠITVE VELJAJO ZA VSE LASTNIKE NEPREMIČNIN

Na Ministrstvu za okolje in prostor odločno zavračamo navedbe nekaterih medijev, predvsem POPTV v oddaji  24 ur 12. novembra in spletnega portala 24ur.com ter TV Slovenija, da naj bi se Gradbeni zakon pisal zaradi poslanca. Demantiramo navedbo, da naj bi gradbeni zakon pisala odvetniška družba Neffat in zavračamo povezovanje reorganizacije ministrstva s pisanjem zakona.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) odločno zanika, da bi gradbeni zakon bil pisan na kožo kateremu koli posamezniku. Da bi MOP pisal zakon v smeri legalizacije konkretnemu poslancu, demantira že sama vsebina obstoječega zakona v 117. Členu, ki je že do danes dopuščal možnost legalizacije (117. člen obstoječega zakona:  »Za objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja pred 1. 1. 1998 in od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu in je, če gre za stavbo, evidentiran v katastru stavb, ali če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, v katastru gospodarske javne infrastrukture, se lahko na zahtevo investitorja, lastnika ali imetnika stavbne pravice izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja.«).

Rešitve, zapisane v predlogu Gradbenega zakona, ki je v obravnavi v Državnem zboru, so nadgradnja sistema, ki velja že ob sprejetja Gradbenega zakona iz leta 2018 in od njih bistveno ne odstopajo. V zakonu zapisane rešitve veljajo nediskriminatorno za vse lastnike nepremičnin v Republiki Sloveniji in niso pisane posamezniku “na roko”, kot to trdijo nekateri mediji.  

V prvem odstavku 147. člena predloga Gradbenega zakona je po novem določeno: »Za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja.«

Gre za vsebinsko enak zapis, ki je tudi v veljavnem zakonu,  mejni datum pa se spreminja na podlagi pobude, ki smo jo  v okviru javne razgrnitve prejeli od Zbornice za arhitekturo  in prostor Slovenije (ZAPS) Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije.

Njihova pripomba, ki je bila upoštevana, se je glasila: “Občine predlagajo upoštevanje predloga ZAPS-a z dne 9. 5. 2020 oziroma menijo, da je tako imenovani prelomni datum smiseln 2005. V obdobju od 1995 in 2004 je bilo namreč stanje na prostorskih aktih občin najslabše in neurejeno in posledično več nelegalnih gradenj. V tem obdobju so bile občine v razdruževanju, nastajanju … rok za pripravo aktov po stari še »neevropski« zakonodaji pa je bil julij 2004. Do takrat so občine večinoma uredile izhodiščno stanje na prostorskih aktih.”

MOP jasno zavračamo, da bi odvetniška družba Neffat pisala zakon. Odvetniška družba Neffat ni pisala ne Gradbeni zakon  (GZ-1)  ne  Zakon o urejanju prostora (ZUREP-3). To dokazuje tudi s sklepom ministra ustanovljena delovna skupina za pripravo zakona.

Reorganizacija Ministrstva za okolje oziroma Pravna služba, kot je navedena v prispevku, ni bila ukinjena zaradi priprave prostorske zakonodaje temveč je bila izvedena zaradi učinkovitejšega delovanja organa. Služba za sistem okolja in prostora namreč ni bila nikoli pravna služba ministrstva. Pravna služba ministrstva je ves čas od nastopa mandata ministra Vizjaka v različnih organizacijskih okvirih obstajala v okviru Sekretariata (prej kot oddelek v okviru Službe za pravne in upravne zadeve, zdaj kot Služba za pravne zadeve in javna naročila). Upoštevaje dejstvo, da so za posamezne zakonodajne predloge, razlago in v skladu z usmeritvami funkcionarja za izvajanje politike iz posameznega področja pristojni posamezni direktorati, je bilo ocenjeno, da bo delo potekalo učinkovitejše, če bodo javni uslužbenci Službe za sistem okolja in prostora neposredno vključeni v vse procese posameznega direktorata. Tudi javni uslužbenci te službe so imeli namreč razdeljena posamezna področja, vezana na posamezne direktorate. V posamezne direktorate so bile skupaj z javnimi uslužbenci Službe za sistem okolja in prostora prenesene tudi naloge, ki so jih opravljali v okviru Službe za sistem okolja in prostor.

PR: MOP

Categories
Okolje, ekologija

MINISTER VIZJAK ZA ZMANJŠANJE KOLIČINE ODPADNE HRANE

Ljubljana, 16. 11. 2021 – Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je na novinarski konferenci ob dnevu slovenske hrane in Tradicionalnem slovenskem zajtrk poudaril, da so tovrstni projekti pomembni za osveščanje potrošnikov, da kupujemo racionalno in preudarno, saj v Sloveniji še vedno zavržemo preveč hrane.

Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji zavržemo kar 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca na leto, od tega je 40 odstotkov hrane, ki je še užitna. Več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Minister mag. Vizjak je pozdravil dejstvo, da se ob Tradicionalnem slovenskem zajtrku zavrže bistveno manj hrane. »Skozi te projekte osveščamo ljudi, da ne mečejo v nakupovalne vozičke vsega povprek, temveč tisto, kar lahko porabijo,« je poudaril.

Izpostavil je tudi, da lahko z zmanjšanjem količine odpadne hrane, ki povzroča približno sedem odstotkov emisij toplogrednih plinov, vsi veliko prispevamo k razogljičenju okolja.

Minister mag. Vizjak je spomnil, da je vlada nedavno sprejela predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki prinaša pomembne spremembe na področju ravnanja z odpadki, saj med drugim uvaja dosledno spoštovanje načela »onesnaževalec plača«. Zato je po njegovih besedah tudi pri hrani pomembno, kako je pakirana – to je s čim manj embalaže, zlasti takšne, ki ni ponovno uporabljiva ali reciklabilna.

Ministrstvo za okolje in prostor se pri vprašanju odpadne hrane ne ukvarja z vsebino samo na področju odpadkov, torej z nastalo odpadno hrano in ravnanjem z njo, ampak se intenzivno vključuje tudi v akcije preprečevanja nastajanja odpadne hrane. Že od leta 2019 v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodi ozaveščevalno kampanjo z različnimi aktivnostmi za gospodinjstva s sloganom »Stran pa ne bomo metal!« ter razvija in izvaja različne metodologije merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih, s čimer je Slovenijo postavil med bolj ambiciozne EU države na področju odpadne hrane.

PR: MOP

Categories
Okolje, ekologija

Pojasnilo MOP na članek 24ur.com v zvezi z odzivom Društva za preučevanje rib na sodbo z dne 28. septembra

Brez izkoriščanja obnovljivih virov energije ne bomo dosegli brezogljične družbe

Upravno sodišče je v sodbi z dne 28. septembra 2021 odpravilo odločbo vlade iz decembra 2020, s katero je za projekt HE Mokrice potrdila prevlado javne koristi energetike – obnovljivih virov, vendar jo je tudi vrnilo v ponovni postopek z usmeritvami, kako naj se postopek presoje vplivov na okolje, ki poteka v okviru integralnega gradbenega dovoljenja, zaključi in kako naj se v odločbi povzamejo tudi omilitveni ukrepi.

V zadevi Prevlada javne koristi energetike-obnovljivega vira nad javno koristjo ohranjanja narave za hidroelektrarne Mokrice v samem postopku Upravno sodišče ni našlo napak. Je pa zaznalo pomanjkljivost v koraku pred izvedbo postopka prevlade javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave in je ministrstvo napotilo k odpravi te pomanjkljivosti, ki je nastala zaradi sočasne uporabe treh zakonov. Ministrstvo za okolje in prostor bo napotilo sodišča v celoti upoštevalo, odpravilo postopkovne nedoslednosti in zadevo ponovilo.

Na MOP poudarjamo, da ne gre za nobeno nedopustno prakso, saj prakse na tem področju Slovenija še nima. Gre namreč za prvi primer uporabe te pravne možnosti v Sloveniji, torej prvi primer postopka prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave po 6(4) členu Habitatne direktive, sicer uveljavljen v vseh evropskih državah. Postopek ima pravico uporabiti tudi Slovenija in zanikanje te pravne pravice s strani kogarkoli je po našem mnenju nesprejemljivo.

Slovenija izvaja vse cilje varovanja biotske raznovrstnosti in varuje vse reke v povirjih ter reke z izjemno biotsko raznovrstnostjo, kot so Soča, Savinja, Mura, Idrijca itd., na reki Savi pa izvaja aktivnosti, ki so določene z Zakonom o spodnji Savi.

Posegi so dopuščeni pod pogoji, ki so jasno predpisani. Evropske države postopek uporabljajo v veliki meri tudi za doseganje ciljev razogljičenja družbe in obnovljive vire, Slovenija pa je postopek uporabila prviè v 17 letih, odkar ga dovoljujeta evropska in slovenska zakonodaja.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak za primer tega postopka ni nikoli vršil pritiska nad strokovnimi službami, ampak se je iz zadeve sam izločil, kar lahko potrdijo tudi strokovne službe na ministrstvu.

Na MOP ob tem opozarjamo na povsem neprimeren in senzacionalističen naslov članka na 24ur.com, ki povpreènega bralca lahko zavede, da MOP v postopkih prevlade javne koristi uveljavlja nedopustno prakso. V zvezi s tem pojasnjujemo, da iz sodbe Upravnega sodišča nikjer ne izhaja, da sodišče omenja ali govori o kakršnokoli nedopustni praksi. Gre za zavajajoèe in neresnične navedbe Društva za prouèevanje rib Slovenije (DPRS), ki jih je avtorica članka nekritično povzela in štela kot resnično dejstvo, kar pa seveda ne drži. Če bi bil namen novinarke želja po objektivnem in verodostojnem poročanju, bi pričakovali, da bi si sodbo prebrala in si na ta način izoblikovala mnenje ter javnosti podala informacije, ki bi temeljile na dejstvih, ne pa zgolj na navedbah DPRS.

Upravno sodišče je odločalo o dveh zahtevkih nevladnih organizacij, in sicer Regionalnega Okoljskega združenja okoljevarstvenikov (ROVO) in Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS). Zahtevek ROVO za začasno odredbo je zavrnilo, zahtevku DPRS pa delno ugodilo, tako da je zadržalo izdajo gradbenega dovoljenja do ugotovitve sodišča o glavni stvari.

DPRS trdi, da bo s projektom nastala nepopravljiva škoda za ribji vrsti zvezdogled in platnica. Ministrstvo za okolje in prostor je ukrepe za ti dve evropsko pomembni vrsti, za kateri je potekal postopek prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, natančno strokovno analiziralo in ugotovilo, da so podani strokovni, vsebinsko ustrezni, funkcionalni in sorazmerni izravnalni ukrepi, ki bodo izravnali škodljive vplive, kot to doloèa in omogoča Zakon o ohranjanju narave.

V primeru HE Mokrice je bila izravnalnim ukrepom namenjena velika strokovna pozornost in v odločbi o prevladi javne koristi obnovljivih virov energije so določeni vsi izravnalni ukrepi, ki jih je stroka, vključno z nevladnimi organizacijami, kadarkoli v postopku predlagala. DPRS ni predlagal niti izboljšave ukrepov niti novih ukrepov.

Predvideni izravnalni ukrepi:

Na posebnem ohranitvenem obmoèju (Natura 2000) Spodnja Sava:

– drstišče pod jezovno zgradbo,

– drstišča v prehodu za vodne organizme in v obvodni strugi,

– drstišča v pretočni akumulaciji,

– ureditev izlivnega dela Krke,

– ureditev zatonov na izlivnih delih pritokov in

Na posebnem ohranitvenem obmoèju (Natura 2000) Krka s pritoki:

– ribji habitat in drstišča na izlivnem delu Krke.

Za izravnavo bosta urejeni ribja steza in obvodna struga, ki bosta sonaravni in narejeni v skladu z evropskimi navodili za hidroelektrarne, omogoèali bosta tako prehodnost kot drstenje, temu pa bo prilagojeno tudi obratovanje elektrarne.

Na MOP znova poudarjamo, da brez izkoriščanja obnovljivih virov energije ne bomo dosegli brezogljiène družbe. Prizadevamo si za izvajanje ukrepov za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb, med katerimi imajo pomembno mesto obnovljivi viri energije.

Hkrati pa z uvajanjem dodatnih virov energije ne bomo zadostili potrebam po električni energiji, ki se iz leta v leto poveèuje (uporaba električnih vozil ipd).

Na to temo se je sicer MOP 3. novembra na spletu že odzval. 

PR: MOP

Categories
Okolje, ekologija

NAPOVED DOGODKOV MOP v tednu od 15. do 21. 11. 2021

Ponedeljek, 15. 11. 2021

2. Forum za Muro

10.00        Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Zveznim ministrstvom Republike Avstrije za kmetijstvo, regije in turizem v okviru delovanja Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro organizira 2. Forum za Muro. Forum za Muro je čezmejni slovensko-avstrijski dogodek z udeležbo vodnih uprav in deležnikov z obeh strani meje ter opazovalci iz vodnih uprav Hrvaške in Madžarske. Posvečen je vključujočemu čezmejnemu trajnostnemu upravljanju reke Mure. Na forumu bodo med drugim predstavili aktivnosti bilateralne komisije v preteklem letu in aktualne ter načrtovane EU projekte.

Dogodek bo potekal v slovenskem in nemškem jeziku, zagotovljeno bo prevajanje v oba jezika.  Program dogodka.

Izvedba dogodka bo upoštevala priporočila za omejevanje širjenja okužbe s COVID-19 – udeleženci morajo izpolnjevati pogoj PCT in v dvorani nositi maske, zaradi omejenega števila prisotnih, bomo lahko upoštevali prijave le do zapolnitve dopustne zasedenosti dvorane.

Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do 5. novembra 2021 na oba e-naslova: polonca.kogovsek-karmous@gov.si in forumzamuro.mop@gov.si.

Lokacija: Hotel Radin, Zdraviliško naselje 12, Radenci

Torek, 16. 11. 2021


7. slovenski INSPIRE dan

Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava pripravljata 7. slovenski INSPIRE dan. Spletna konferenca bo potekala  z naslovom Nove perspektive na področju nacionalne infrastrukture za prostorske informacije.


Udeležba na dogodku je brezplačna. Za namen obveščanja v povezavi z dogodkom in posredovanja povezave do spletne videokonference, vas vabimo, da se prijavite preko spletnega obrazca.
Več informacij o dogodku je objavljenih na spletni strani Geoportala

Spletna novinarska konferenca ob dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk

10.00         Minister mag. Vizjak bo od 10. do 11. ure sodeloval  na online novinarski konferenci ob dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki jo letos organizira Zadružna zveza Slovenije.

Sreda, 17. 11. 2021

Slavnostni podpis pogodb z izvajalci  – Povezovalni vodovod Ilirska Bistrica – Rodil

10.00         Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak se bo udeležil slavnostnega podpisa z izvajalci del za povezovalni vodovod Ilirska Bistrica – Rodil. S tem projektom bo namreč v Občini Divača zagotovljena možnost vodooskrbe tudi občanom naselij Vareje, Vatovlje, Misliče, Barka, Kozjane in Podgrad, ki se sedaj oskrbujejo iz lastnih vodnih virov oziroma preko lokalnih vodnih virov.

Po slavnostnem podpisu bo sledila izjava za medije
Lokacija: Pr Nanetovh, Matavun 8, DivačaPetek , 19. 11. 2021

Novinarska konferenca  ob Evropskem  tednu zmanjševanja odpadkov

11.00          Minister  mag.  Andrej Vizjak  bo sodeloval na novinarski konferenci Evropski teden zmanjševanja odpadkov 2021 (ETZO) z vodilno tematiko Krožne skupnosti in pomen solidarnosti ter sodelovanja na poti v družbo brez odpadkov. Način izvedbe novinarske konference bo javljen naknadno.


Lokacija: Center ponovne uporabe, Povšetova ulica 4, 1000, Ljubljana

PR: MOP

Categories
Okolje, ekologija

COP26 – dosežen pomemben napredek, a za dosego cilja 1,5 C potrebna nadaljnja prizadevanja

Podnebna konferenca COP26 se je zakljuèila z ministrskim segmentom, kjer so pogajanja prešla v sklepno fazo na politični ravni. Na pogajanjih so ministri skušali doseči soglasje o določitvi novega kolektivnega finančnega cilja; o novih ali posodobljenih nacionalno določenih prispevkih in dolgoročni podnebni strategij; o časovnih okvirjih in o pravilih za mednarodne ogljiène trge ter pravilih glede transparentnosti pri poroèanju.

V konèni izjavi (Krovni izjavi) so se države zavzele za okrepljeno ukrepanje na podroèju blaženja v trenutnem kljuènem desetletju, saj bo za dosego cilja 1,5 stopinje potrebno zmanjšati emisije CO2 za 45 % do leta 2030 (v primerjavi z letom 2010). Ob tem je minister Vizjak še opozoril: »Zdaj je bil čas, da sprejmemo pogumne in odgovorne odločitve za ukrepanje – v dobro tega planeta in mladih generacij. Pripravljeni smo nadaljevati svoje delo.«

Mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor in trenutno predsedujoči svetu za okolje, je poudaril: »zelo sem zadovoljen, da je slovensko predsedstvo lahko prispevalo k skupnemu rezultatu, zavzemali smo se za sprejetje celovitega in uravnoteženega izida za zagotovitev napredka v dobro vseh.« Ter opozoril: »Ne moremo pričakovati, da bodo vsa odprta vprašanja rešena v Glasgowu; nekatera bodo ostala na dnevnem redu prihodnjih pogajanj. Odgovornost za doseganje ciljev Pariškega sporazuma pa je skupna zaveza vseh nas. Storiti moramo vse, kar je v naši moèi, da bistveno poveèamo podnebne ambicije. Le skupaj lahko dosežemo skupne cilje za boljšo prihodnost.«

EU si je prizadevala zagotoviti visoke ambicije na vseh področjih. Vztrajala je pri veè elementih: sklicevanju na znanost, procesih za ohranjanje zagona, pozivanju k ambicioznim NDC in strategijam za dosego ničelnih neto emisij do sredine stoletja, pa tudi pri nujnosti poveèanja podnebnega financiranja za pomoč državam v razvoju, vkljuèno za prilagajanje na podnebne spremembe.

Še posebej pomembna je ambicija za blažitev podnebnih sprememb, saj je treba že v tem desetletju moèno zmanjšati globalne emisije toplogrednih plinov, če želimo, da bo cilj 1,5 stopinje Celzija še vedno dosegljiv. »Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja uèinkovita,« je poudaril minister Vizjak. Ter opozoril: »Evropska unija opravlja svoj del nalog. Naši cilji so zapisani v zakonu: -55 % do leta 2030, podnebno nevtralni do leta 2050.«

Pri finančnih vprašanjih smo doslej dosegli dober napredek. Številne razvite države so se na tem zasedanju zavezale, da bodo svoje finanène prispevke za države v razvoju povečale, tako da bo cilj 100 milijard USD letno predvidoma v naslednjih letih dosežen. Poleg tega pa se je na tem zasedanju zaèel proces o pomoči razvitih držav državam v razvoju za določitev novega kolektivnega finančnega cilja po letu 2025.

Države, ki še niso posredovale svojih novih ali posodobljenih Nacionalno doloèenih prispevkov (NDC) in Dolgoročnih podnebnih strategij, so bile pozvane, da to storijo najkasneje do naslednjega zasedanja COP. Prav tako so vse države pogodbenice bile pozvane, da okrepijo svoje NDC do konca leta 2022, skladno s ciljem Pariškega sporazuma in zadnjimi znanstvenimi ugotovitvami. Tako je bil sprejet dogovor o sklicu letnega ministrskega srečanja glede krepitve podnebne ambicije do leta 2030.

V Glasgowu pa so bile dosežene okrepljene zaveze: Indija bo dosegla podnebno nevtralnost do leta 2070 in 50 % obnovljivih virov energije do leta 2030; ZDA sprejela Dolgoroèno podnebno strategijo za podnebno nevtralnost; Koreja posodobila svoj NDC na 40 % v primerjavi z letom 2018; Nigerija bo podnebno nevtralna do leta 2060.

Na konferenci je bila tudi zaključena Knjiga pravil za implementacijo Pariškega sporazuma. Sprejete so bili še zadnji manjkajoči elementi, to je  Časovni okvirji za Nacionalno določene prispevke, pravila za mednarodne ogljične trge (člen 6.) in pravila glede transparentnosti pri poročanju. S tem se po šestih letih zaključujejo pogajanja o Knjigi pravil in se lahko posvetimo implementaciji za dosego ciljev Pariškega sporazuma.

Sprejeta je bila tudi globalna zaveza za metan, s katero so se države podpisnice zavezale, da bodo zmanjšale emisije metana za 30 % do leta 2030. Ravno tako je bila sprejeta izjava o gozdovih in rabi tal.

EU bo še naprej podpirala svetovno podnebno agendo in delo vseh zainteresiranih strani, ki niso pogodbenice, v boju proti podnebnim spremembam.

PR: MOP

Categories
Okolje, ekologija

Program državne sekretarke Metke Gorišek ob obisku vlade v Jugovzhodni Sloveniji

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek se bo v okviru obiska Vlade Republike Slovenije v Jugovzhodni Sloveniji sestala z županoma občin Kočevje in Šentjernej.

Podrobnejši program državne sekretarke:

12.15        Sestanek z županom Občine Kočevje dr. Vladimirjem Prebiličem

Zaprto za javnost; možnost izjave za medije po sestanku – med 13.00 in 13.10

        Lokacija: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje

14.40        Delovno kosilo z županom Občine Šentjernej Jožetom Simončičem

Zaprto za javnost; možnost izjave za medije po sestanku – med 16.00 in 16.10

Lokacija: Gostilna Pri Jerneju, Trubarjeva cesta 2a, Šentjernej

Več informacij o obisku generalne sekretarke: Jure Kos, Služba za odnose z javnostmi MOP

PR: MOP

Categories
Okolje, ekologija

NAPOVED DOGODKA – Čezmejne vode in mokrišča: od blaženja do prilagajanja podnebnim spremembam

Petek, 12. 11. 2021

Čezmejne vode in mokrišča: od blaženja do prilagajanja podnebnim spremembam12.00-12.45 (po slovenskem času)  Minister mag Andrej Vizjak bo nagovoril udeležence na hibridnem dogodku, ki ga organizira Slovenija v okviru Vodnega paviljona. Paviljon je  prvič postavljen ob zasedanju konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) v Glasgowu, Združenem Kraljestvu. Paviljon organizira Mednarodni Stockholmski inštitut za vode (SIWI) v sodelovanju s številnimi partnerji. Namen dogodka je izpostaviti čezmejno sodelovanje pri ukrepanju, upravljanju, ohranjanju in rabi vodnih virov in mokrišč ter izpostaviti primer Unescovega 5-državnega biosfernega območja kot vzorčni okvir za doseganje okoljskih ciljev na regionalni in globalni ravni. To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je največje rečno biosferno območje v Evropi. Dogodek bo moderirala  Katja Vrtovec z  Ministrstvo za okolje in prostor, sodelovali pa bodo šeAleksander Koren, Zavod RS za varstvo narave, Martha Roja Urrego, Generalnasekretarka Ramsarske Konvencije  Karin Zaunberger,  Evropska Komisija,Direktorat za okolje Jane Madgwick, CEO, Wetlands International in LilianNygaea, Transboundary work in the Nile river Basin.

Lokacija: Glasgow

Povezava na hibridne dogodke
Več informacij o paviljonu
Več informacij o slovenskem dogodku v angleškem jeziku 

PR: MOP

Categories
Okolje, ekologija

ODZIV MINISTRA MAG. ANDREJA VIZJAKA NA OBJAVLJENE POSNETKE POGOVOROV S PETANOM

Glasgow, 9. november 2021 –  Zgodba »Prisluhi« in ne več »Glupi davki«  od objave do objave razkriva, kdo si je želel tajkunskih prevzemov in kdo je želel preprečiti državno oškodovanje.

Serija: 1, del: 3.Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, ki se trenutno mudi v Glasgowu, kjer poteka 26. zasedanje COP, po tretji objavi posnetkov z Bojanom Petanom iz leta 2007 potrjuje že povedano. Namen objavljanja »lepljenk« po segmentih je, da se zgodba ohranja pri življenju in se diskreditira ministra.

Uvodoma poudarjamo, da je 18. 10. 2021 objavljen posnetek na 24ur Zvečer (POP TV) lepljenka različnih kosov pogovora izpred 14 let, kar je dokazal tonski strokovnjak Mitja Krapša. S to lepljenko se je želelo prikazati takratnega ministra za gospodarstvo, da svetuje tajkunu Bojanu Petanu utajo davkov, kar odločno zavračamo.

Nadalje je bil 3. 11. 2021 objavljen 6-minutni izsek iz pogovora, kjer seveda ni več očitka glede napeljevanja k utajevanju davkov, ker tega dejansko ni bilo in ga seveda ni mogoče dokazati.

Včeraj, 8. 11. 2021, so bili objavljeni 4 izseki iz takratnega pogovora, pri čemer je več kot očitno, da si medij prizadeva ohranjati temo »živo«, čeprav nikjer ni mogoče očitati ministru nobene nezakonitosti, temveč je cilj diskreditirati ministra zaradi neprimernih izjav, ki jih ni izrekel javno, temveč v zasebnem pogovoru.

Minister mag. Vizjak je že ob prvi objavi 18. 10. 2021 prosil, da se objavi celoten posnetek, iz katerega bo možno razumeti kontekst pogovorov. Po objavi 6-minutnega izseka 3. 11. 2021 je minister na tiskovni konferenci dejal: »Hvaležen sem za objavo celovitejšega posnetka, saj se iz minute v minuto nadaljnjega posnetka dokazuje, da gospodu Petanu nikoli in nikakor nisem svetoval ali mu namigoval utajevanja davkov. Pri tem pogovoru je šlo za zadnji poskus, s katerim bi gospoda Petana, kot takratni minister za gospodarstvo, odvrnil od škodljivega prevzema Term Čatež.«

»Vsi smo namreč vedeli, da so Terme Čatež zanj in za DZS prevelik finančni zalogaj, ki bo finančno obremenil in izčrpal Terme Čatež ter škodoval upnikom in družbenikom (tudi državi) v tej družbi. Da smo imeli prav, kaže sedanje stanje v družbi Term Čatež, ki se je v zadnjih 14 letih pod gospodom Petanom prezadolžila in se praktično ne razvija, kot se razvijajo primerljive družbe v turistični branži (Terme Olimia). Ne nazadnje pa smo to Petanovo avanturo in megalomanstvo plačali vsi davkoplačevalci.«

Podrobneje so bili Petanovi posli v Termah Čatež predstavljeni na tiskovni konferenci ministra 4. 11. 2021 in jih ponavljamo v nadaljevanju.

Če bi bil kot gospodarski minister uspešen pri odvračanju Petana od prevzema Term Čatež, ne bi bila davkoplačevalcem povzročena škoda, ki jo bodo morali še dolgo odplačevati. Sedaj, po 14 letih, se mora minister Andrej Vizjak pred mediji (in ne sodiščem) zagovarjati za svoje besede in poizkuse preprečitve škode državi in davkoplačevalcem, ne pa da bi odgovarjali pred sodiščem in medijem tisti, ki so škodo državi dejansko povzročili.

»Še enkrat pa bi poudaril, da je namen objave v tem trenutku rušenje ne zgolj mene, temveč predvsem ZVO-2, ki bo po več desetletjih končno naredil red na področju odpadkov v Sloveniji. In to dokazuje sama časovnica objav 14 let starih posnetkov po delčkih.«

V nadaljevanju širši kontekst in preprečevanje tajkunskega prevzema:

Zgodba prevzema Term Čatež s strani družb pod okriljem Bojana Petana sega v prvo polovico leta 2006, ko je takratna Investicijska družba Maksima ID v lastništvu takrat državne NLB prodala 9,88-% delež v Termah Čatež tajkunski Faktor banki v zasebni lasti. Do te prodaje je imela država (KAD SOD, NLB oziroma Maksima ID, Triglav, …) večinski delež (cca 35 % lastništva) v Termah Čatež glede na lastnike, ki jih je obvladoval Bojan Petan (cca 30 % lastništva). Prodaja deleža Maksime ID takrat državne NLB v Termah Čatež je bila ključna in je omogočila lastnikom Term Čatež pod okriljem Bojana Petana, da so prišli do kontrolnega deleža v Termah Čatež in začeli privatizacijo Term Čatež. Ta poteza vodilnih v NLB je bila škodljiva za državno premoženje in je omogočila prevzem Term Čatež s strani Bojana Petana in znatno oškodovanje državnega premoženja.

Ključni,  skoraj 10-% delež Term Čatež je nato v letih 2007 in 2008 iz Faktor banke zamenjal kar nekaj »slamnatih« lastnikov, in sicer: Erste bank AG  (fiduciarni račun – najverjetneje je stala zadaj Pivovarna Laško in Boško Šrot), RENT-A, d.d., Towra S.A. (Bogdan Pušnik) in v letu 2009 je delež pristal pri DZS, d.d,, ki jo obvladuje Bojan Petan. Iz opisanega je povsem jasno, da je v lastniški delež Maksime ID takrat državne NLB pristal v rokah družb Bojana Petana po povsem netransparentnem postopku ob asistenci pomočnikov slovenske tranzicije iz NLB (Marjan Karmar, Matej Narat, Boško Šrot, Bogdan Pušnik, …). Ali je kdo za to dejanje odgovarjal?

V prvi polovici leta 2008 se je nadaljeval prevzem Term Čatež in finančno izčrpavanje družbe. Na podlagi sklepa skupščine Term Čatež z dne 29. 1. 2008 se je zgodil umik delnic Term Čatež v lasti Marine Portorož, d.d. (9,76 %) in Turističnega podjetja Portorož, d.d. (7,11 %). Cena je znašala 309,47 EUR za delnico Term Čatež, kar pomeni, da je vrednost celotnega paketa znašala 31,2 mio EUR.  Kupnina je bila izplačana v breme rezerv, kapitalskih rezerv in drugih rezerv iz dobička. Podatki o neto dolgu Term Čatež razkrivajo, da se je ta v obdobju od 2007 do 2009 povečal s 35,7 mio EUR na 64,8 mio EUR (približno 30 mio EUR), kar pomeni, da so Terme Čatež financirale umik delnic odvisnih družb z znatnim zadolževanjem.

Za podjetje Terme Čatež in njene lastnike (tudi država) je bil umik 100.894 delnic za 31,2 mio EUR zgrešen in poslovno izredno slaba odločitev, ki je odločilno oškodovala družbo, povzročila škodo državi (razvrednoteno premoženje, neizplačilo dividend, …). Poslovno povsem zgrešena poteza Bojana Petana in njegovih pomočnikov je bila storjena z enim samim ciljem, to je prevzem Term Čatež pod okrilje družb, ki jih obvladuje Bojan Petan, pa naj stane, kolikor hoče, in pod znanim Machiavellijevim geslom »Cilj posvečuje sredstva«. Obe omenjeni odvisni družbi Term Čatež, ki sta prodali svoja deleža Termam Čatež, sta pridobili deleža v letu 2002 po znatno nižji vrednosti 94 EUR za delnico, kar pomeni, da sta s prodajo ustvarili kapitalski dobiček in sta posledično morali plačati davek državi.  Opisani umik delnic odvisnih družb je Terme Čatež finančno močno in usodno izčrpalo in je bilo po mojih takratnih izjavah »kriminalno« in »glupo« dejanje. Krivdo za finančno izčrpavanje Term Čatež očita Bojanu Petanu in še nekaterim udeleženim posameznikom tudi državno tožilstvo, kjer poteka sojenje na Okrožnem sodišču v Kopru. V tej zadevi je skupaj obtoženih šest fizičnih in dve pravni osebi. Petanu, ki je v okviru skupine DZS predsednik uprave krovne družbe DZS, predsednik uprave časopisne hiše Dnevnik in generalni direktor Term Čatež, očitajo dve kaznivi dejanji – zlorabe položaja pri upravljanju gospodarske družbe pred prevzemom Term Čatež ter zlorabe položaja znotraj nadzornega sveta Term Čatež in v Marini Portorož.

Po umiku delnic je morala DZS, d.d. zaradi preseganja prevzemnega praga 25 % skladno s takratno prevzemno zakonodajo objaviti prevzem. Prevzem sta oktobra 2008 skupaj objavili DZS, d.d. in Delo prodaja, ki pred prevzemom ni imela delnic Term Čatež. Za prevzem nista ponujali denarja, kot je običajno in po ceni, ki je najmanj enaka najvišji ceni, doseženi v zadnjih 12 mesecih, torej približno 340 EUR za delnico, temveč je bila zaradi pomanjkanja denarja prevzemnikov objavljena neobičajna prevzemna ponudba. Prevzemna ponudba je bila v obliki zamenjave delnic Term Čatež za obveznice Delo prodaje, d.d., z nekonkurenčno obrestno mero EURIBOR + 0,6% in dospelostjo 5 let. Obveznica Delo prodaje, d.d. z oznako DPR1 je imela nominalno vrednost 10 EUR. Za eno delnico Term Čatež so v prevzemni ponudbi ponujali 30 obveznic DPR1. Izdanih je bilo za 44,6 mio EUR obveznic. Družba Delo prodaja, d.d. je slabo poslovala, v letu 2007 je imela pri 44,5 mio EUR prometa dobiček iz poslovanja (EBIT) le 0,8 mio EUR (leto prej pa pri 46,5 mio EUR prometa dobiček iz poslovanja 1,5 mio EUR), kar pomeni, da bi s takšnim poslovanjem in dobičkom izplačevali glavnico 30 let in več. O tem je takrat pisal tudi častnik Finance. Zamenjava delnic do takrat uspešnega podjetja Terme Čatež za obveznice slabega podjetja Delo prodaje, d.d. posledično ni bila zanimiva delničarjem Term Čatež, pri čemer se tudi KAD logično ni odločil sprejeti takšne škodljive prevzemne ponudbe. Prevzemno ponudbo so sprejeli le DZS, d.d in njegovi »sateliti«. Obveznice Delo prodaje, d.d. doslej niso bile izplačane, izplačilo je bilo trikrat preloženo, medtem pa je družba Delo prodaja, d.d. leta 2020 pristala v prisilni poravnavi. To pomeni, da so vsi, ki so sprejeli ponudbo za prevzem, izgubili vse oziroma prodali za drobiž svoje delnice Term Čatež. Takšna prevzemna ponudba, ki jo je mimogrede potrdila ATVP, je bila unikum v slovenski prevzemni praksi, da je prevzemnik za prevzem družbe namesto denarja ponudil ničvredne papirje oziroma delnice slabo stoječega podjetja, ki so bili za delničarje povsem nezanimivi. S tem je zadostil zakonodaji po objavi prevzemne ponudbe, ni pa imel denarja za prevzem in ni bil pripravljen plačati ostalim delničarjem pošteno (v denarju) za delnice družbe, ki jo je prevzema.    

V letih od 2008 do 2013 so se Terme Čatež močno zadolžile zaradi financiranja konsolidacije lastništva skupine DZS, d.d., medtem ko je denarni tok (EBITDA) Term Čatež vztrajno padal, kar prikazuje spodnja tabela. Podjetje je namesto za razvoj osnovne dejavnosti  denar porabilo za financiranje konsolidacije lastništva DZS, d.d. v Termah Čatež.

v mio EUR2007200820092010201120122013
Neto dolg35,748,864,865,878,674,773,9
EBITDA12,713,613,811,811,411,19,7
Neto dolg/EBITDA2,8x3,6x4,7x5,6x6,9x6,7x7,6x

Danes so Terme Čatež izčrpano podjetje z uradno tržno kapitalizacijo 14,4 mio EUR (vir. Bloomberg), verjetno pa je ta še bistveno nižja. Cena delnice znaša 28 EUR in ima 38 mio EUR dolga. Prihodki so leta 2020 znašali 19 mio EUR in EBITDA 5 mio EUR.  Zadnja leta poslujejo Terme Čatež z minimalnim dobičkom oziroma izgubo in posledično ne plačujejo davka od dobička. Za investicije letno namenjajo 4 mio EUR, kar ne dosega razvojnega potenciala podjetja.

Primerjavo med izhodiščnim letom 2007 in 2020 in 2019, kjer še ni učinka epidemije COVID-19 prikazuje spodnja tabela (vir: Bloomberg). V obdobju 2003-2007 so Terme Čatež imele prihodke med 40 in 45 mio EUR, denarni tok (EBITDA) je znašal okoli 13-14 mio EUR in čisti dobiček se je gibal od 4-8 mio EUR. Naložbe so znašale med 10 in 28 mio EUR.

 Terme Čatež 2007Terme Čatež 2019Terme Čatež 2020
Prihodki41,6 mio EUR29 mio EUR18,7 mio EUR
Denarni tok (EBITDA)12,7 mio EUR7,3 mio EUR5 mio EUR
Neto finančni dolg35,7 mio EUR44,3 mio EUR*48,1 mio EUR*
CAPEX (investicije)12,1 mio EUR5,2 mio EUR3,8 mio EUR
Tržna cena delnice340 EUR39 EUREUR
Neto fin. dolg/EBITDA2,8x6x9,6x

*Neto finančni dolg je podal iz 78 mio EUR v letu 2011 zaradi prodaje premoženja, kar pomeni, da je v leti 2019 in 2020 neto finančni dolg glede na premoženje precej višji.

Najbolj nazoren podatek poslabšanja razmer v poslovanju Term Čatež prikazuje razmerje »neto finančni dolg/EBITDA«, ki se je iz 2,8x povečal v letu 2019 na 6x in nato še v letu 2020 na 9,6x. V teoriji velja standard, če vrednost tega kazalnika preseže 4 ali 5, obstaja velika verjetnost da bo družba v prihodnje s težavo poravnavala svoje finančne obveznosti ter hkrati ne bo zmožna pridobivati novih finančnih virov, ki so nujni za rast in razvoj podjetja.

Na podlagi zgornje primerjave lahko zaključimo, da so Terme Čatež v znatno slabši kondiciji kot pred prevzemom, ki ga je finančno precej izčrpal. Terme Čatež praktično ne plačujejo davka od dobička.

Država pa je reševala tudi ključnega lastnika Term Čatež, to je DZS, d.d. Državne banke oziroma upniki so na DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank oz. t.i. »Slaba banka«) prenesli 137 mio EUR dolga skupine DZS s 100-% diskontom. Kasneje v letu 2017 je bil ta dolg prodan privatnim investitorjem v skladu York z 48 % nominale dolga oz. za 67 mio EUR. Poleg upnikov oz. državnih bank, ki so bili za 70 mio EUR oškodovani tudi delničarji DZS, d.d., saj je konec leta 2017 tržna kapitalizacija znašala 67 mio EUR, oktobra 2021 pa le še 13,9 mio EUR. V resnici je DZS, d.d. vreden veliko manj, saj glede na aktualne bilance poteka finančno prestrukturiranje podjetja.

Epilog»Napovedi iz leta 2007, ki sem jih takrat izrazil, da je »glupo« izčrpavati podjetje Terme Čatež z odkupom in umikom delnic v lasti Marine Portorož, d.d. (9,76 %) in Turističnega podjetja Portorož, d.d. (7,11 %), so se uresničile.  Umik delnic Term Čatež, kot je bil izveden, je škodljivo dejanje za družbo. Namesto da bi Terme Čatež s prodajo deležev v odvisnih družbah, ki jih je obvladovala, dobila dodatni denar za naložbe in razvoj, je sama financirala umik delnic, čeprav ni imela denarja. Največ so pri tem izgubili upniki, delničarji (tudi država), zaposleni in država.«

Država je izgubila:

·        28-% delež v Termah Čatež, ki je še vedno v lasti države (KAD, Triglav, …) in je v trenutnih razmerah vreden nič. Ob prevzemu je bil ta delež vreden 40 mio EUR;

·        Državne banke in DUTB so izgubile približno polovico danih posojil, to je 70 mio EUR (glej zgoraj).

·        Zaradi slabega poslovanja Term Čatež v zadnjih 15 letih so bili dobički neprimerljivo nižji kot v obdobju pred tem, posledično je bilo bistveno manj plačanega davka od dohodka pravnih oseb, dividend praktično niso izplačevali, razen leta 2015 1 EUR po delnici (skupaj 0,5 mio EUR).

»Prepričevanje vodstva Term Čatež, da ne bi delali škodljivih in »glupih« potez, je bilo žal neuspešno. Po ocenah je država (in s tem davkoplačevalci) v Termah Čatež in skupini DZS izgubila najmanj 200 mio EUR. Kot minister za gospodarstvo sem hotel v letu 2007 preprečiti veliko oškodovanje državnega premoženja, kar kažejo številke danes. Sedaj po 14 letih pa se mi z zvočno lepljenko nelegalnih prisluhov želi podtakniti t. i. »glupo plačevanje  davkov.«

»Posnetki potrjujejo moje takratno zavzemanje, da ne pride do sovražnega prevzema Term Čatež s strani mreže podjetij pod kontrolo Bojana Petana. Cilj mojega posredovanja in pogovora z njim je bil en sam, zaščititi interese države in davkoplačevalcev.«

Sedaj, po 14 letih, se mora minister Andrej Vizjak pred mediji (in ne sodiščem) zagovarjati za svoje besede in poizkuse preprečitve škode državi in davkoplačevalcem, ne pa da bi odgovarjali pred sodiščem in mediji tisti, ki so škodo državi dejansko povzročili.

PR: MOP