Maribor, oktober 2025 – OpenAI je konec septembra 2025 predstavil dolgo pričakovano funkcionalnost starševskega nadzora za svojo najnaprednejšo konverzacijsko aplikacijo ChatGPT. Gre za prvi večji korak v smeri zaščite mladostnikov, ki uporabljajo orodja umetne inteligence, hkrati pa odpira pomembna vprašanja o medijski pismenosti, digitalni varnosti in odgovornosti tehnoloških gigantov.
Kako deluje starševski nadzor?
Sistem starševskega nadzora je zasnovan preprosto, a učinkovito. Starš ali skrbnik pošlje e-poštno povabilo svojemu najstniku (med 13. in 18. letom) za povezavo računov. Ko najstnik povabilo sprejme, lahko starš upravlja nastavitve najstnikovega računa preko lastnega računa. Zanimivo je, da lahko tudi najstniki sami povabijo starše k povezavi, kar kaže na določeno mero zaupanja v obojestranski odnos.
Po povezavi računov starši pridobijo dostop do nadzorne plošče, kjer lahko:
- Nastavijo časovne omejitve uporabe – določijo lahko “blackout ure”, ko najstnik sploh ne more uporabljati ChatGPT
- Upravljajo s funkcionalnostmi – vključijo ali izključijo funkcije, kot so pomnilnik pogovorov, zgodovina klepetov in uporaba v učnih namenih
- Prilagodijo način odzivanja AI – vplivajo na to, kako ChatGPT komunicira z njihovim najstnikom glede na posebna pravila za mladostnike
- Prejemajo obvestila – ob zaznavi znakov resne čustvene stiske sistem obvesti starše
Avtomatske zaščite za varnejšo izkušnjo
Ko je račun povezan s starševskim nadzorom, se avtomatsko aktivirajo dodatne zaščite vsebine. Sistem zmanjša izpostavljenost:
- Grafičnim in nasilnim vsebinam
- Viralnim izzivom, ki so lahko nevarni
- Romantičnim, seksualnim ali nasilnim igram vlog
- Ekstremnim lepotnim idealom in vsebinam, ki spodbujajo nezdrave telesne podobe
Te zaščite so bile oblikovane na podlagi obsežnega pregleda raziskav o razvojnih posebnostih najstnikov in njihovih ranljivostih v digitalnem okolju.
Sistem zaznavanja stiske: Tehnologija v službi varnosti
Eden najbolj kontroverznih, a potencialno najpomembnejših elementov je sistem zaznavanja čustvene stiske. Ko AI zazna znake, ki lahko kažejo na resne težave, kot so samomorilske misli ali samopoškodovanje, sistem samodejno obvesti starše. V izjemno redkih nujnih primerih, ko do staršev ni mogoče priti, lahko OpenAI vključi tudi organe pregona.
Ta funkcionalnost je bila razvita v sodelovanju z več kot 90 zdravniki, vključno s psihiatri in pediatri iz 30 držav ter strokovnjaki za duševno zdravje. Kot poudarja OpenAI, sistem ni popoln in ne more nadomestiti strokovne pomoči, je pa lahko pomembna dodatna plast varnosti.
Medijska pismenost v dobi AI: Zakaj to ni le tehnološko vprašanje
Robbie Torney, višji direktor pri Common Sense Media, organizaciji, ki se zavzema za varnost otrok na spletu, je ob predstavitvi funkcije poudaril: “Ti starševski nadzori so dobro izhodišče za starše pri upravljanju uporabe ChatGPT njihovih najstnikov. A starševski nadzor je le en kos sestavljanke, ko gre za varnost najstnikov na spletu – najbolje deluje v kombinaciji z nenehnimi pogovori o odgovorni uporabi AI, jasnimi družinskimi pravili o tehnologiji in aktivnim vključevanjem v razumevanje tega, kaj njihov najstnik počne na spletu.”
Ta izjava odpira ključno vprašanje sodobne medijske pismenosti. V času, ko mladi ne komunicirajo le z drugimi ljudmi preko digitalnih platform, ampak tudi neposredno z umetno inteligenco, se mora medijska pismenost razširiti na povsem novo področje.
Kritično razumevanje AI postaja temeljna veščina. Mladi morajo razumeti:
- Kako AI generira odgovore in da niso vedno točni ali objektivni
- Da AI ni nevtralen sogovornik, ampak orodje, oblikovano po določenih pravilih
- Katere so omejitve AI in kdaj je potrebno kritično razmišljanje
- Kako lahko dolgotrajna interakcija z AI vpliva na njihovo dojemanje resničnosti
Kritike in omejitve: Ali je zaščita le iluzija?
Kljub pozitivnemu odzivu stroke se že pojavljajo upravičene kritike. Geoffrey A. Fowler, tehnološki kolumnist Washington Posta in oče tehnološko pismenih otrok, je v ostri kolumni zapisal, da je nove zaščite zaobšel v približno petih minutah. Vse, kar je moral storiti, je bilo odjaviti se iz računa in ustvariti novega na istem računalniku.
Še bolj problematično je dejstvo, da ChatGPT sploh ne zahteva prijave za uporabo. Kdor koli, ne glede na starost, lahko dostopa do storitve brez ustvarjanja računa. To pomeni, da vse zaščite – tako starševski nadzor kot prihajajoči sistem avtomatskega zaznavanja starosti – delujejo izključno za prijavljene uporabnike.
OpenAI to omejitev priznava: “Zaščite pomagajo, a niso brezhibne in jih je mogoče zaobiti, če nekdo namenoma poskuša to storiti. Priporočamo, da starši z najstniki govorijo o zdravi uporabi AI in o tem, kako to izgleda za njihovo družino.”
Širši kontekst: Pritisk na tehnološke velikane
Uvedba starševskega nadzora ni naključna. OpenAI se sooča z naraščajočim javnim pritiskom glede varnosti najstnikov. Avgusta 2025 so starši 16-letnika vložili tožbo zoper podjetje, v kateri trdijo, da je ChatGPT pripeljal njihovega sina do samomora. Čeprav tožba še ni zaključena, je OpenAI hitro napovedal uvedbo dodatnih varnostnih ukrepov.
Tudi Zvezna komisija za trgovino (FTC) je nedavno sprožila preiskavo več tehnoloških podjetij, vključno z OpenAI, glede ravnanja z osebnimi podatki mladoletnikov in varnostnih praks.
Ta pritisk ni omejen le na OpenAI. Celotna industrija umetne inteligence se sooča z vprašanji o tem, kako zaščititi ranljive uporabnike, ne da bi pri tem prekomerno omejila dostop do tehnologije ali kršila zasebnost.
Sistem predvidevanja starosti: Naslednji korak
OpenAI razvija tudi dolgoročni sistem predvidevanja starosti, ki bo samodejno zaznal, ali je uporabnik mlajši od 18 let, in ustrezno prilagodil odzive. Sistem je še v razvoju in je oddaljen nekaj mesecev, predstavlja pa pomemben korak naprej.
Ko bo sistem deloval, bo ChatGPT samodejno uporabljal strožja pravila za vse uporabnike, za katere zazna, da so verjetno mladoletni – tudi če niso ustvarili računa ali niso povezani s starševskim nadzorom.
Slovenski odgovor: Infohub Maribor in DigiAkademija kažeta pot
Medtem ko tehnološka podjetja uvajajo tehnične rešitve, se v Sloveniji razvijajo celoviti programi za izboljšanje medijske pismenosti in varno uporabo digitalnih tehnologij. Dva ključna projekta na tem področju sta Zavod Infohub Maribor in DigiAkademija.
Infohub Maribor: Medijska pismenost za vse generacije
Zavod Infohub Maribor s sedežem v Mariboru je slovenska institucija na področju medijske pismenosti. Njihovo poslanstvo je jasno: omogočiti posameznikom in skupnostim, da kritično razumejo in učinkovito ter odgovorno uporabljajo medije in digitalne platforme.
Ključne dejavnosti Infohuba:
Pedagoški razvoj – raznovrstni izobraževalni programi za različne skupine, od vrtcev do podjetij in širše javnosti, s poudarkom na razumevanju medijskih vsebin in razvoju kritičnega mišljenja.
Praktične delavnice – interaktivne delavnice, prilagojene potrebam različnih starostnih in poklicnih skupin, kjer udeleženci razvijajo praktične veščine za navigacijo v medijskem prostoru.
Raziskovanje medijskega prostora – dnevno spremljanje novosti ter izzivov medijske pismenosti v Sloveniji in mednarodno.
Infohub je že izvedel številne pomembne projekte, vključno z raziskavo o medijski pismenosti med mladimi, delavnicami o lažnih novicah in umetni inteligenci na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, programom “Barvne misli: informacija na sliki” v Vrtcu Ivana Glinška Maribor…
DigiAkademija: Od klikov do kariere
DigiAkademija je celovit program neformalnega izobraževanja, sofinanciran s strani Ministrstva za digitalno preobrazbo, ki ga izvaja konzorcij štirih partnerjev: Simbioza Genesis, IPM komunikacije, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor (IPES) in Press Clipping.
Program se osredotoča na:
- Digitalne veščine prihodnosti – učinkovita in varna raba tehnologij, še posebej na področju umetne inteligence
- STEM kompetence – spodbujanje naravoslovno-tehniških interesov
- Vključenost – zagotavljanje enake dostopnosti za vse starostne skupine in ranljive skupine
DigiAkademija ponuja:
- Izobraževalni tečaj v dveh različicah:
- Za otroke (6-15 let)
- Za mladostnike in mlade odrasle (16-29 let)
- Vsak tečaj obsega 22 pedagoških ur
- Učni tabor za otroke (6-15 let):
- Intenzivni tedenski program
- 22 pedagoških ur digitalnega ustvarjanja
- Neformalno in sproščeno okolje
Program uporablja sodobna orodja, kot so Scratch, Canva, ChatGPT, Kahoot, Safe.si gradiva, Python, Adobe Firefly in druga. Vse aktivnosti potekajo v obliki interaktivnih delavnic s poudarkom na izkustvenem učenju.
Dostopnost in vključenost
DigiAkademija je zasnovana na načelu dostopnosti za vse – prostori so prilagojeni za osebe z gibalnimi oviranostmi, učni materiali pa so prilagojeni za uporabo z različnimi podporno-tehnološkimi orodji.
Program se izvaja v več statističnih regijah po Sloveniji, vključno s problemskimi območji in območji avtohtonih narodnih skupnosti (Murska Sobota, Brežice, Postojna, Pesnica), s kulturno občutljivim pristopom in podporo pri premoščanju jezikovnih ovir.
Program je popolnoma brezplačen za vse udeležence.
Praktični nasveti za starše in vzgojitelje
Glede na izkušnje Infohuba in priporočila strokovnjakov iz DigiAkademije, lahko slovenske starše in vzgojitelje spodbujamo k naslednjim korakom:
Za starše:
- Aktivno se pogovarjajte z otroki o AI orodjih, ki jih uporabljajo
- Ne zanašajte se izključno na tehnične zaščite – gre za orodje, ne rešitev
- Vzpostavite jasna družinska pravila o uporabi tehnologije
- Udeležite se izobraževanj kot sta DigiAkademija ali delavnice Infohuba
- Povežite se s šolo in skupaj oblikujte pristop k digitalni varnosti
Za šole in vzgojno-izobraževalne ustanove:
- Vključite teme o AI in medijski pismenosti v redne učne programe
- Organizirajte delavnice za učitelje o prepoznavanju znakov problematične uporabe AI
- Vzpostavite sodelovanje z organizacijami kot sta Infohub in DigiAkademija
- Organizirajte srečanja za starše o digitalnih tehnologijah
- Uporabljajte slovensko gradivo Safe.si in druge domače vire
Kam po pomoč?
Za izobraževanje in delavnice:
- Infohub Maribor: infohub@pressclip.si
- DigiAkademija: digiakademija@simbioza.eu
Za tehnično podporo in varnost:
- Safe.si: nacionalni portal za varnejši internet
- ARNES: slovensko akademsko in raziskovalno omrežje
Za krizne situacije:
- Klic v duševni stiski: 080 12 77
- TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111
- Društvo SOS telefon: 080 11 55
Dileme in kompromisi
Sam Altman, izvršni direktor OpenAI, je v objavi priznal, da so to težke odločitve: “Zavedamo se, da so ta načela v konfliktu in da se ne bo vsak strinjal s tem, kako razrešujemo ta konflikt. To so težke odločitve, a po pogovorih s strokovnjaki menimo, da je to najboljše, in želimo biti transparentni glede naših namer.”
Ta iskrenost odpira pomemben dialog. Kako najti ravnovesje med:
- Varnostjo in svobodo – zaščititi mlade, ne da bi prekomerno omejevali njihov dostop do tehnologije
- Nadzorstvom in zasebnostjo – omogočiti staršem vpogled, ne da bi popolnoma kršili zasebnost najstnikov
- Avtomatizacijo in človeško presojo – uporabiti AI za zaznavanje problemov, a obenem priznati njegove omejitve
Pet ključnih sporočil za slovensko javnost
1. Tehnološke zaščite so potrebne, a niso zadostne
Starševski nadzor OpenAI je dobrodošel korak, a ga je mogoče zaobiti. Glavna zaščita ostaja medijska pismenost in dialog v družinah.
2. Slovenija ima močne programe za podporo
Zavod Infohub Maribor in DigiAkademija ponujata brezplačne programe, ki opremljajo mlade in starše z znanjem za varno uporabo AI.
3. AI ni nevtralna tehnologija
Tako kot družbena omrežja, tudi AI orodja vplivajo na razvijajoče se mlade. Kritično razumevanje te tehnologije je ključnega pomena.
4. Potreben je celosten pristop
Šole, starši, tehnološka podjetja in civilna družba morajo sodelovati pri zaščiti mladih v digitalnem svetu.
5. Izobraževanje je naložba v prihodnost
Mladi, ki razumejo AI in ga znajo kritično uporabljati, bodo imeli prednost na trgu dela in v življenju.
Zaključek: Začetek, ne konec
Uvedba starševskega nadzora za ChatGPT je pomemben mejnik, a le prvi korak na dolgi poti. Kot tehnologija umetne inteligence postaja vse bolj vseprisotna v življenju mladih, bo potreben nenehen dialog med vsemi deležniki – starši, vzgojitelji, tehnološkimi podjetji, regulatorji in tudi mladimi samimi.
Ključno sporočilo ostaja: tehnološke zaščite so pomembno orodje, a ne morejo nadomestiti kritičnega razmišljanja, medijske pismenosti in predvsem človeške povezanosti. V dobi AI potrebujemo več, ne manj človeške pozornosti, empatije in dialoga.
Slovenija ima s projektoma kot sta Infohub Maribor in DigiAkademija priložnost, da postane vzorčen primer celovitega pristopa k digitalni pismenosti. Ključno je, da to priložnost tudi izkoristimo.
Kot družba se moramo vprašati: Ali želimo le tehnološko zaščititi mlade pred AI, ali jih želimo opremiti z znanjem in veščinami, da bodo lahko AI uporabljali modro, kritično in ustvarjalno?
Odgovor na to vprašanje bo oblikoval prihodnost generacij, ki bodo odraščale z umetno inteligenco kot svojim vsakodnevnim spremljevalcem.
Viri: OpenAI, Common Sense Media, Washington Post, CBS News, CNBC, NBC News, Infohub Maribor, DigiAkademija (september-oktober 2025)
Kontakt za več informacij:
- Infohub Maribor: https://infohub.si
- DigiAkademija: https://pressclipping.si/digiakademija/
- E-pošta DigiAkademija: digiakademija@simbioza.eu
Opomba: Članek je namenjen informiranju in ozaveščanju slovenske javnosti o pomembnosti medijske pismenosti v dobi umetne inteligence. Za najnovejše informacije o starševskem nadzoru ChatGPT obiščite https://help.openai.com
