Družbena neenakost med spoloma ostaja ena izmed ključnih tem sodobnega časa. Vemo, da obstajajo pomembne razlike v plačah, premoženju, dohodkih in pokojninah med moškimi in ženskami. Po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov (European Institute for Gender Equality – EIGE) obstaja jasen prepad med finančno neodvisnostjo moških in žensk, kar vpliva na njihovo moč in vlogo v družbi. Podrobnejše informacije so dostopne v študiji EIGE: Financial independence and gender equality.

Ob teh dejstvih smo se odločili, da laično preverimo, ali se ta neenakost odraža tudi v medijski krajini. Ugotovili smo, da se besedi ‘ženska’ in ‘ženske’ skupaj v medijih pojavljata pogosteje kot beseda ‘moški’. To pomeni, da so ženske kot skupina medijsko bolj prisotne, a ko pogledamo konkretne vloge in pozicije moči, se ta slika spremeni v prid moškim. Čeprav v večini evropskih držav živi več žensk kot moških, je Slovenija ena redkih držav EU, kjer je ravno obratno – moških je več kot žensk. Vendar to ne pomeni, da bi morale biti medijske vsebine nujno prilagojene moškim ali ženskam v sorazmerju s številom prebivalcev. Vidnost v medijih je bolj odraz družbenih struktur in uredniških odločitev. Dejstvo ostaja, da se ženske v novicah še vedno manj pogosto pojavljajo kot posameznice v vplivnih in vodilnih položajih.

Podatkovna baza omogoča natančno iskanje in analizo ključnih besed v medijskih vsebinah, kar pomeni, da lahko prepoznamo trende, prelomne spremembe in neskladja v predstavljenosti različnih družbenih skupin.

Kako se ta neenakost odraža v slovenski medijski krajini?

Mediji ne odražajo realnost, temveč jo tudi oblikujejo – s tem, koga izpostavljajo, kako ga predstavljajo in kakšno vlogo mu pripisujejo. Da bi pridobili vpogled v ta fenomen, smo preverili medijsko prisotnost žensk in moških v različnih kontekstih. S pomočjo Press Clipping podatkovne baze smo analizirali 19 različnih ključnih besed v več kot štirih milijonih objav in jih našli v nekaj manj kot milijonu objav. (Pri tem objav nismo konsolidirali, temveč smo vsako ključno besedo iskali posebej in na koncu retultate sešteli.) Prepoznali smo trende, ki kažejo, kako mediji zastopajo moške in ženske v različnih vlogah.

Medijska slika za leto 2024 kaže naslednje zanimive razlike:

• Voditeljev je 4-krat več kot voditeljic. To lahko nakazuje, da so moški še vedno preferirani kot avtoritete v medijih.
• Direktorjev je 4-krat več kot direktoric. Tradicionalni poslovni svet še vedno močno favorizira moške na vodstvenih položajih, kar se odraža tudi v medijski prisotnosti.
• Podjetnikov je 7-krat več kot podjetnic. Moški so pogosto povezani z inovacijami in gospodarskimi dosežki, medtem ko se podjetništvo žensk v medijih manj poudarja.
• Lastnikov je 8-krat več kot lastnic. Možnost lastništva podjetij in premoženja je zgodovinsko gledano pripadala predvsem moškim, kar še danes vpliva na medijsko sliko.
• Strokovnjakov je kar 14-krat več kot strokovnjakinj. To kaže na sistemsko podcenjevanje ženskih strokovnih kompetenc v medijskih vsebinah.
• Šefov je 15-krat več kot šefic. Vodenje se še vedno večinoma povezuje z moškimi, kljub vedno večji prisotnosti žensk v poslovnem svetu.
• Milijarderjev je 18-krat več kot milijarderk. Kapital in premoženje sta še vedno v veliki meri v rokah moških, kar potrjuje tudi ta nesorazmerna zastopanost.
• Bogatašev je kar 30-krat več kot bogatašinj. Ženske imajo bistveno manj priložnosti za kopičenje kapitala ali pa njihovo bogastvo preprosto ni medijsko izpostavljeno.

Seveda to ne pomeni, da žensk v teh vlogah ni, temveč zgolj kaže na močno dominacijo moške oblike v medijih. Ženske se v novicah pojavljajo predvsem kot splošna skupina, medtem ko moški prevladujejo kot posamezniki – sploh če imajo moč, bogastvo ali vpliv. Nujno moramo tudi poudariti, da sta dosledna uporaba ženskih oblik in ozaveščanje o pomenu enakopravne jezikovne rabe tudi ključna koraka k zmanjševanju sistemske neenakosti v medijskih vsebinah.

Zakaj je vse to pomembno?

To niso samo številke, to so sporočila. Mediji s tem nehote utrjujejo percepcijo, da je ženska lahko del družbe, a ne nujno tista, ki vodi ali odloča. Če žensk v medijih ni v ključnih vlogah, si jih tudi družba težje predstavlja v teh vlogah. A to ne pomeni, da jih ni – pomeni samo, da jih ne vidimo in beremo dovolj.

Z uporabo naše podatkovne baze lahko identificiramo vzorce v medijski krajini in pomagamo posameznikom, organizacijam in raziskovalcem razumeti, kako so določene skupine predstavljene v javnosti.

Vdove in vdovci – izjema ali še en stereotip?

Preverili smo še besedi vdova in vdovec. Presenetljivo je, da je vdova omenjena skoraj 2-krat pogosteje kot vdovec. To ponovno kaže na medijski vzorec – ženske se pogosteje pojavljajo v kontekstu osebnih zgodb in življenjskih preizkušenj, medtem ko so moški v središču pozornosti, ko gre za moč, denar in vpliv.

Podatki iz medijev ne lažejo – ženske se pojavljajo pogosto, a predvsem kot skupina, ne kot odločevalke. Vloga medijev pri oblikovanju družbenih predstav je izjemno močna, zato je ključno, da se tovrstne analize ne jemlje zgolj kot statistiko, temveč kot izhodišče za spremembe. Če želimo bolj enakopravno predstavništvo v medijih, moramo najprej razumeti, kako so trenutno zastopani – in pri tem so podatki neprecenljivo orodje.

Boštjan Jaušovec, Press Clipping